Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Človek mora biti pred profitom!

 

Na znamenito kresovanje na ŠRC Trate je prišlo več kot 2.000 veseljakov iz cele regije ter iz sosednje Avstrije...

Kres GR 2016Čeprav jim je tudi letos nekoliko nagajalo vreme, ki se je na predvečer praznika dela le umirilo, je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je dogodek v Gornji Radgoni nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, v dokaj vetrovnem, a kljub temu prijetnem vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer 1. maja, zbralo več kot dva tisoč ljudi iz cele regije in tudi iz tujine.

V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), KO ZZB za vrednote NOB Gornja Radgona, Arcont, Saubermacher, Komunala Radgona, Zdravilišče Radenci...; se je tokrat vse skupaj začelo ob 20. uri, ko so se pred prodajalno „Marjanca" v središču Gornje Radgone, začeli zbirati udeleženci tradicionalne baklade, ki je prava posebnost. Več deset mladih s prižganimi baklami, in v spremstvu Pihalnega orkestra Gornja Radgona, je potem ob 20,30 uri po Mladinski ulici štartalo proti ŠTC Trate, kjer sta prav baklada in kresovanje znova združila Radgončane in njihove goste.
Po prihodu na prireditveni prostor, kjer so mladi kar z baklami prižgali kres, so obiskovalce, pod moderatrostvom Bojana Rajka, pozdravili radgonski podžupan Robert Žinkovič, predsednica KO ZZB za vrednote NOB Mira Skok Korošec, ter predsednik SDGD (Sindikat delavcev gradbene dejavnosti Slovenije) Dušan Zelenjak. Letošnji kres je bil namenjen tudi obeležitvi 12 – letnice vstopa Slovenije v EU, ter 75-letnice ustanovitve OF, za veselo vzdušje pa sta poleg domačih godbenikov, poskrbeli glasbeni skupini Zaklonišče prepeva ter Fatal Passions. Seveda ni manjkalo niti tradicionalnih kulinaričnih dobrot ter domače kapljice, za kar so poskrbeli gostinci Zdravilišča Radenci. Za vsakogar se je torej našlo nekaj, le organizatorjem je nekoliko nagajala elektrika. Vsi so se zabavali po svoje, v družbi prijateljev ali znancev, in vsi so se imeli lepo, le nekateri so mogoče zjutraj, ko je tradicionalna jutranja budnica domačih godbenikov, prebujala Radgončane, nekoliko čutila „mačka".
Govorci so predvsem poudarjali, da „človek mora biti pred profitom, da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene!" potem da se „morajo zaustaviti tisti, ki odnašajo kapital v davčne oaze, saj da niso delavci povzročili krize, prav njim pa bi morali omogočiti vse pogoje za bolj dostojno in kvalitetno življenje". Vse skupaj je tako izzvenelo brez pretiranega optimizma, še posebej v Pomurju, kjer je najvišja registrirana brezposelnost v državi. A kljub temu so vsi pozivali, da moramo stopiti skupaj in strniti vrste...
Praznik dela sicer poziva delavce po vsem svetu k medsebojni solidarnosti. Praznovati so ga začeli leta 1890 v spomin na dogodke v Chicagu v ZDA. Tamkajšnji delavci so 1. maja 1886 zahtevali osemurni delavnik, pri tem pa jih je ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih šest protestnikov. Kot državni praznik so 1. maj na Slovenskem uzakonili leta 1948, neuradno pa so ga praznovali že prej. Sindikalisti so v minulih letih ob prazniku dela opozarjali na razmere v nekaterih podjetjih; da delavci ne dobivajo regresa, ponekod tudi plač ne. ZSSS ob tem poudarja, da delavk in delavcev nihče ne bi smel jemati kot strošek dela, kot konkurenčno prednost ali kot človeški vir, pač pa kot delavke in delavce s pravicami, zapisanimi v zakonodaji. „Boj za delavske pravice se bo nadaljeval", je zagotovil slavnostni govornik v Gornji Radgoni, Dušan Zelenjak, ki je nadaljeval: „Praznik dela je praznik, ki mu nobena družbena ureditev ne spreminja in ne zmanjšuje pomena. Nasprotno, tragične usode delavcev, stiske brezposelnih na eni strani in na drugi strani bogato življenje tistih, ki jim je dano besedo delavec izgovoriti le zato, da bi dosegli večje dobičke, je realnost".
Po njegovem prepričanju je prvi maj tudi priložnost, da izrazimo svoje nezadovoljstvo z razmerami, v katerih smo se znašli in da na glas povemo, da se svet mora spremeniti, da so še žive vrednote, kot so solidarnost, pravičnost in pravna država. Mogoče je v današnjem času pomen tega praznika še bolj aktualen, kot v naših mladih letih, ko je bilo imeti delavske pravice nekaj samoumevnega, danes pa se moramo zanj boriti. Isti ljudje so naenkrat pozabili na naše pravice in se moramo zopet boriti za osnove dostojnega življenja", je dejal Zelenjak, ki se je spomnil množic prebivalcev tega območja, ki so morali oditi s trebuhom za kruhom na drugo stran meje v Avstrijo. Dodal je tudi, da smo izgubili bitko za tekstilno industrijo in gradbeništvo, novih podjetij je malo ali pa skoraj nič. Ob tem politiki ne vedo ustvariti političnega okolja v katerem, bi lahko res govorili o socialni državi. „Včasih si mislim, ko poslušam razne gospodarstvenike predstavnike raznih delodajalskih združenj, kakšno breme jim pomenimo delavci, ja zakaj nas pa sploh zaposlujejo, če smo jim tako breme, če se jim nič ne splača, če nam ne mislijo pošteno plačati za pošteno delo, če nas ne mislijo spoštovati. Kaj si res še kdo misli, da se lahko kaka stvar počne enostransko, brez druge strani, če kdo, potem je ta v zmoti. Danes je čas, ko bi morali vsi stopiti skupaj, je skrajni čas za to. To sem že večkrat poudaril, vendar imam občutek, da bi stopili skupaj, ko bi nas kdo potreboval, potem pa bi zopet eni živeli na dnu drugi pa v izobilju in potratnosti. Vendar tako to ne gre", je dejal Zelenjak, ki je nekoliko „spremenil" Cankarjevo misel o hlapcih, ko je dejal: „Mi nismo hlapci, vzgojeni smo v ponosne in marljive delavce, ki jim je mar kaj bo z našimi očeti, materami, dedki in babicami in kaka bo bodočnost naših sinov, hčera, vnukov in pravnukov".
Zelenjak je tudi opozoril, da je stanje v Sloveniji, kot celoti na področju delavskih pravic zelo zaskrbljujoče. Nekako ni posluha, da je zadovoljen delavec tudi dober delavec, zadovoljen pa je takrat, ko lahko uveljavlja svoje pravice, ko lahko dostojno živi. „To bi naj bilo normalno, saj vsak od nas, ki izpolni svoje dolžnosti 100%, nazaj pričakuje 100%, dobimo pa vedno manj, pa čeprav to posledično pomeni tudi manj za naše delodajalce. Revni delavci pomenijo revno državo, slabo socialo, neprijazno delovno okolje, nepripravljenost na spremembe, pomenijo družbo, ki se ukvarja sama s seboj, kjer rastejo humanitarne organizacije, kot gobe po dežju. Nam ni cilj, da postanemo država humanitarnih organizacij, se pravi revnih delavcev. Stremeti je potrebno k doseganju standarda, da bo plača delavca pomenila to, da lahko ta delavec omogoči sebi in svoji družini dostojno življenje, kot nam to veleva. Z našim delom, povezanostjo, pomočjo sodelavcem, ne dovoljevanjem kršenja delavskih pravic lahko storimo največ, da ohranimo pomen 1. maja praznika dela, da ga obranimo pred tistimi, ki bi ga najraje ukinili. Biti moramo aktivni, aktivno stopiti v bran naših pravic in se boriti za več, tudi tisti, ki jim gre za dobičke želijo vedno več, pa se tega ne sramujejo, pa čeprav pri tem velikokrat mi ostanemo praznih rok, marsikatera usta pa brez kruha. Zato se ne sramujmo, ko zahtevamo pravice zase in za svoje sodelavce, hočemo le tisto, kar je naše, ne sme nas biti sram, da smo delavci, bodimo ponosni. Ne dovolimo, da nas teptajo, dvignimo glave, dovolj je sprenevedanja, dovolj govorjenja-gremo delat".

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Človek mora biti pred profitom!