Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

 

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Kakorkoli že, otroke, ki so se med letom pridno učili in pomagali staršem, je marsikje po državi obiskal sv. Miklavž, prvi od treh decembrskih dobrotnikov. Prinesel jim je sadja, sladkarij in drugih daril. Priljubljeni decembrski svetnik po izročilu na predvečer pred svojim godom obdaruje predvsem pridne otroke, poredni pa, kot velja, prejmejo šibo. Ponekod prinese predvsem manjša darila, kot so sadje in sladkarije, ponekod pa je obdarovanje za Miklavža osrednje obdarovanje v decembru. Sveti Miklavž ali sveti Nikolaj je bil v 4. stoletju škof v mestu Mira, ki je današnji Demre v Turčiji, in je krščanski svetnik. Gre za enega najbolj priljubljenih svetnikov, saj je z njim povezano tradicionalno obdarovanje. Običaj izhaja iz Nikolajeve radodarnosti in solidarnosti. Ko sta mu starša zapustila premoženje, ga je razdelil med reveže, sam pa postal redovnik. Svojim vernikom je hotel biti zgled zlasti v dobrodelnosti. V času okoli zimskega sončnega obrata je bil svet po predkrščanskem izročilu odprt vsemu dobremu in slabemu. Duhovi naj bi bili v tem času še posebno dejavni, uspešno naj bi bilo mogoče napovedati prihodnost in jo s čarom spremeniti. V tem obdobju leta je god sv. Miklavža, 6. december, ko se pod šegami s krščansko vsebino skrivajo starejše plasti.
Krščanstvo ni popolnoma prekrilo predkrščanskih šeg v omenjenem obdobju, ki so se delno ohranile ob nekaterih dnevih krščanskega koledarja v času od vseh svetih, 1. novembra, pa do pusta.
„Miklavževo je danes med pojavi, ki jih množično praznujemo, tako priljubljen pa je postal zaradi tradicionalnega obdarovanja otrok," je pojasnil etnolog Tomaž Simetinger, ki je zunanji sodelavec Narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu. God sv. Miklavža je sicer v začetku adventa, ki zajema obdobje priprav na božič, je spomnil. Otroci na predvečer svetnikovega godu po izročilu pustijo denimo na mizi peharčke ali krožnike in verjamejo, da jih bo sv. Miklavž ponoči napolnil s pomarančami, suhim sadjem in sladkarijami. Vlogo svetnika prevzamejo starši, tako da so nastavljene posodice zjutraj res polne. Za predvečer godu sv. Miklavža so značilni tudi Miklavževi obhodi. Najstarejše poročilo o Miklavževem obhodu na Slovenskem je iz leta 1839, objavljeno pa je bilo v ljubljanskem nemškem časopisu Carniolia. Po izročilu našemljenec v vlogi sv. Miklavža, ponekod imenovanega tudi škof, po domovih obdaruje otroke, ko so odmolili. Kot njegovi najpogostejši spremljevalci nastopijo liki angelov in parkljev, poleg njih pa lahko na posameznih območjih in v različnih obdobjih tudi drugi liki, v okolici Železne Kaple denimo lik pehtre v kožuhu ali starih ženskih oblačilih.
Parkljem kot likom hudiča v kožuhih in z verigami največkrat ne dovolijo v hišo. Pač pa zunaj strašijo večje otroke in dekleta, rjovejo in rožljajo z verigami. Kot hudiči in izvrševalci kazni so po opozorilih etnologov nadomestili predkrščanske našemljene zimske obhodnike v vlogi rajnikov in drugih demonov. Divji zimski obhodi našemljencev, ki so imeli svoje korenine v predkrščanski tradiciji, so bili "hud oreh za Cerkev prvih stoletij", je v svoji obravnavi teh likov zapisal etnolog Niko Kuret, ki je na Inštitutu za slovensko narodopisje vse do svoje smrti sredi 90. let 20. stoletja raziskoval šege na slovenskem narodnostnem območju. Nastop Miklavža s spremstvom in obdarovanje otrok sta postala javna prireditev med svetovnima vojnama. Po 2. svetovni vojni je taka oblika miklavževanja zamrla, saj je vlogo sv. Miklavža kot decembrskega obdarovalca na javnih mestih nadomestil dedek Mraz. V 90. letih 20. stoletja pa so Miklavževe javne nastope obudili. V sodobnem času so v večjih mestih obvezen sestavni del decembrskih prireditev. V mestih in večjih krajih so pred 2. svetovno vojno prirejali tudi Miklavževe semnje, ki so jih prav tako v 90. letih 20. stoletja ponekod začeli oživljati. Miklavževi semnji so v 19. stoletju po Simetingerjevih besedah pomenili začetek priprav na božične praznike.
Sv. Miklavž ali sv. Nikolaj, ki je bil škof v Mali Aziji in je umrl v prvi polovici 4. stoletja, je vse od 11. stoletja postajal zelo priljubljen svetnik tako na območjih, kjer se je razširilo vzhodno krščanstvo, kot na območjih z zahodnim krščanstvom. Po legendah je bil velik čudodelnik in učinkovit zavetnik šolarjev in študentov, mornarjev in brodnikov, ponekod tudi splavarjev, mlinarjev, žagarjev in drvarjev. Turški arheologi so pred dvema mesecema objavili svojo domnevo, da so našli njegov grob. Nedotaknjeno grobnico so odkrili pod cerkvijo, posvečeno temu svetniku, ki stoji v kraju Demre v pokrajini Antalya v Turčiji. Kraj Demre je zgrajen na ruševinah Mire, kjer naj bi sveti Nikolaj živel v 4. stoletju. V Miri naj bi ga tudi pokopali, a italijanski trgovci naj bi leta 1087 njegove posmrtne ostanke odnesli v Bari. Turški arheologi zatrjujejo, da so med preučevanjem starih dokumentov našli zapise, po katerih so kosti, ki so jih trgovci v 11. stoletju odnesli v Bari, pripadale drugemu duhovniku.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža