Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

 

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Kakorkoli že, otroke, ki so se med letom pridno učili in pomagali staršem, je marsikje po državi obiskal sv. Miklavž, prvi od treh decembrskih dobrotnikov. Prinesel jim je sadja, sladkarij in drugih daril. Priljubljeni decembrski svetnik po izročilu na predvečer pred svojim godom obdaruje predvsem pridne otroke, poredni pa, kot velja, prejmejo šibo. Ponekod prinese predvsem manjša darila, kot so sadje in sladkarije, ponekod pa je obdarovanje za Miklavža osrednje obdarovanje v decembru. Sveti Miklavž ali sveti Nikolaj je bil v 4. stoletju škof v mestu Mira, ki je današnji Demre v Turčiji, in je krščanski svetnik. Gre za enega najbolj priljubljenih svetnikov, saj je z njim povezano tradicionalno obdarovanje. Običaj izhaja iz Nikolajeve radodarnosti in solidarnosti. Ko sta mu starša zapustila premoženje, ga je razdelil med reveže, sam pa postal redovnik. Svojim vernikom je hotel biti zgled zlasti v dobrodelnosti. V času okoli zimskega sončnega obrata je bil svet po predkrščanskem izročilu odprt vsemu dobremu in slabemu. Duhovi naj bi bili v tem času še posebno dejavni, uspešno naj bi bilo mogoče napovedati prihodnost in jo s čarom spremeniti. V tem obdobju leta je god sv. Miklavža, 6. december, ko se pod šegami s krščansko vsebino skrivajo starejše plasti.
Krščanstvo ni popolnoma prekrilo predkrščanskih šeg v omenjenem obdobju, ki so se delno ohranile ob nekaterih dnevih krščanskega koledarja v času od vseh svetih, 1. novembra, pa do pusta.
„Miklavževo je danes med pojavi, ki jih množično praznujemo, tako priljubljen pa je postal zaradi tradicionalnega obdarovanja otrok," je pojasnil etnolog Tomaž Simetinger, ki je zunanji sodelavec Narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu. God sv. Miklavža je sicer v začetku adventa, ki zajema obdobje priprav na božič, je spomnil. Otroci na predvečer svetnikovega godu po izročilu pustijo denimo na mizi peharčke ali krožnike in verjamejo, da jih bo sv. Miklavž ponoči napolnil s pomarančami, suhim sadjem in sladkarijami. Vlogo svetnika prevzamejo starši, tako da so nastavljene posodice zjutraj res polne. Za predvečer godu sv. Miklavža so značilni tudi Miklavževi obhodi. Najstarejše poročilo o Miklavževem obhodu na Slovenskem je iz leta 1839, objavljeno pa je bilo v ljubljanskem nemškem časopisu Carniolia. Po izročilu našemljenec v vlogi sv. Miklavža, ponekod imenovanega tudi škof, po domovih obdaruje otroke, ko so odmolili. Kot njegovi najpogostejši spremljevalci nastopijo liki angelov in parkljev, poleg njih pa lahko na posameznih območjih in v različnih obdobjih tudi drugi liki, v okolici Železne Kaple denimo lik pehtre v kožuhu ali starih ženskih oblačilih.
Parkljem kot likom hudiča v kožuhih in z verigami največkrat ne dovolijo v hišo. Pač pa zunaj strašijo večje otroke in dekleta, rjovejo in rožljajo z verigami. Kot hudiči in izvrševalci kazni so po opozorilih etnologov nadomestili predkrščanske našemljene zimske obhodnike v vlogi rajnikov in drugih demonov. Divji zimski obhodi našemljencev, ki so imeli svoje korenine v predkrščanski tradiciji, so bili "hud oreh za Cerkev prvih stoletij", je v svoji obravnavi teh likov zapisal etnolog Niko Kuret, ki je na Inštitutu za slovensko narodopisje vse do svoje smrti sredi 90. let 20. stoletja raziskoval šege na slovenskem narodnostnem območju. Nastop Miklavža s spremstvom in obdarovanje otrok sta postala javna prireditev med svetovnima vojnama. Po 2. svetovni vojni je taka oblika miklavževanja zamrla, saj je vlogo sv. Miklavža kot decembrskega obdarovalca na javnih mestih nadomestil dedek Mraz. V 90. letih 20. stoletja pa so Miklavževe javne nastope obudili. V sodobnem času so v večjih mestih obvezen sestavni del decembrskih prireditev. V mestih in večjih krajih so pred 2. svetovno vojno prirejali tudi Miklavževe semnje, ki so jih prav tako v 90. letih 20. stoletja ponekod začeli oživljati. Miklavževi semnji so v 19. stoletju po Simetingerjevih besedah pomenili začetek priprav na božične praznike.
Sv. Miklavž ali sv. Nikolaj, ki je bil škof v Mali Aziji in je umrl v prvi polovici 4. stoletja, je vse od 11. stoletja postajal zelo priljubljen svetnik tako na območjih, kjer se je razširilo vzhodno krščanstvo, kot na območjih z zahodnim krščanstvom. Po legendah je bil velik čudodelnik in učinkovit zavetnik šolarjev in študentov, mornarjev in brodnikov, ponekod tudi splavarjev, mlinarjev, žagarjev in drvarjev. Turški arheologi so pred dvema mesecema objavili svojo domnevo, da so našli njegov grob. Nedotaknjeno grobnico so odkrili pod cerkvijo, posvečeno temu svetniku, ki stoji v kraju Demre v pokrajini Antalya v Turčiji. Kraj Demre je zgrajen na ruševinah Mire, kjer naj bi sveti Nikolaj živel v 4. stoletju. V Miri naj bi ga tudi pokopali, a italijanski trgovci naj bi leta 1087 njegove posmrtne ostanke odnesli v Bari. Turški arheologi zatrjujejo, da so med preučevanjem starih dokumentov našli zapise, po katerih so kosti, ki so jih trgovci v 11. stoletju odnesli v Bari, pripadale drugemu duhovniku.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža