Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

 

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

V spomin na velikega literarnega ustvarjalca, je letos prvič izveden tudi literarni natečaj. Festival je namenjen predvsem otrokom in družinam in je v zadnjih treh letih pridno pridobival na prepoznavnosti. Pretekla tri leta je festival potekal samo en dan, z vsega skupaj 70 nastopajočimi, je vsako leto pritegnil več ljudi, do zdaj ga je obiskalo nekaj več kot 2000 obiskovalcev. Tokrat bo, zaradi velikega zanimanja, trajal kar tri dni. Letos se bo v treh dneh na različnih prizoriščih zvrstilo 120 nastopajočih, organizatorji pripravljajo tudi bogat spremljevalni program, poskrbljeno pa bo tudi za kulinariko.
Vodja projekta Mačje mesto, mag. Norma Bale o programu pravi: „Občina Radenci razvija zdraviliški in kulturni turizem, z nekaterimi aktivnostmi, kot je festival Mačje mesto pa poskuša razvijati tudi otroški oz. družinski turizem. Vse vsebine imajo neko logiko, a so zelo raznolike. Tridnevni festival sporoča naslednje: Za otroke in mladostnike so dovolj dobre samo najboljše vsebine, zato smo bili pri izbiri nastopajočih in programa izjemno tenkočutni. K sodelovanju smo povabili npr.: Waldorfsko šolo Pomurja, Hišo eksperimentov Maribor, priznane literarne ustvarjalce, likovnike in glasbenike, kot so Neca Falk, Andrej Rozman Roza, Nipke, Simona Kopinšek, Vesna Radovanović, zavrteli bomo vse tri filme o Kekcu, kajti besedilo naslovne pesmi Kekčeva pesem je napisal Kajetan Kovič. Avtor Kekca, Josip Vandot, pa je pred II. sv. vojno služboval na železnici v Slatini Radenci. Velik potencial je prepoznala tudi sama krajevna skupnost, tako se je domača župnija odločila, da bo v okviru Festivala nedeljska maša potekala v kapeli Sv. Ane, v samem osrčju Radenskega parka".
Po Baletovi si želijo, da se tudi skozi tak festival okrepi zavedanje, da so Radenci turistični kraj, ki za svoj razvoj nujno potrebuje kvalitetne vsebine in, da so za razvoj turizma soodgovorni tako javni sektor, gospodarske družbe, kot tudi posamezna društva. Medsebojno sodelovanje je predpogoj uspešnega razvoja. Župan občine Radenci, Janez Rihtarič se z ekipo močno zaveda pomena turizma in multiplikativnosti njegovih učinkov. V lokalni skupnosti so zelo ponosni, da letos, že četrtič zapored v sklopu praznovanja občinskega praznika odpirajo vrata Mačjega mesta. „Mesto, ki za svoje ulice izbere potke v radenskem parku in ki bo letos živelo tri dni. Mesto, ki svojo zgodbo in navdih črpa iz življenjskih del častnih občanov občine Radenci g. Kajetana Koviča in g. Lojzeta Logarja. Tako ima naš turistični družinski festival tudi literarno in likovno vsebino. Oboje pod mentorstvom odraslih soustvarjajo otroci." je z velikim zadovoljstvom napovedal Mačje mesto, župan Rihtarič in istočasno povabil vse zbrane tudi na izid Monografije, ki bo premierno predstavljena na svečani akademiji ob občinskem prazniku.
„Imeli smo idejo, vedeli smo kaj želimo in kaj potrebujemo in smo začeli." je zgodbo o začetku Mačjega mesta predstavila direktorica občinske uprave, Mojca Marovič. „Ravnateljice in ravnatelji naših vzgojno izobraževalnih zavodov so prepoznali v ideji zgodbo o dolgoročnem uspehu in se s svojimi sodelavci aktivno vključili v izvajanje prvih delavnic. Sodelavci občinske uprave živimo z idejo od začetka in se kot otroci veselimo vsakoletnega občinskega praznika. Začetki so bili skromni, a iskreni in uspešni. Brez pomoči sredstev iz proračuna in sponzorjev nam ne bi uspelo. Odzivi otrok in staršev so nam dali moč in voljo za nadaljevanje. Vzpostavitev družinskega turističnega festivala »Mačje mesto« v Radencih je dobil finančno podporo Evropske unije, Evropskega sklada za regionalni razvoj in proračuna RS. S finančno spodbudo festival dobiva nove vsebine in bogati področje kulturnega turizma v občini. Za pripravo in izvedbo tako obsežnega projekta, ki je bil za leto 2017 in 2018 ocenjen na skoraj 95.000 EUR je bilo potrebno združiti moči večjega števila partnerjev, kjer vsak od njih prevzema del obveznosti in nalog." je z zahvalo sodelujočim partnerjem: Zavodu za turizem in šport Radenci, Sava Turizem d. d. Zdravilišče Radenci in Turističnemu društvu Radenci povedala Mojca Marovič.
Mačje mesto se ponaša z izjemno dodelano in trajnostno naravnano celostno grafično podobo. Ustvarja emocionalno platformo, ki poveča prepoznavnost in učinkovitost podajanja vidnih sporočil. Čistost logotipa se lahko aplicira na mnoga različna področja. Logotip Mačje mesto je osrednji element celostne grafične podobe in simbolizira jasno sporočilo projekta. Mačje mesto je družinski festival, ki je v prvi vrsti namenjen otrokom, zato logotipu ne manjka igrivosti in barv. Oblikovno svež pušča domišljiji prosto pot. V njem prepoznamo vrednote povezanosti, pripadnosti in naklonjenosti, saj se mačke sklanjajo druga k drugi, kar kljub izrazitim barvnim tonom izraža posebno milino. Krogi med mačkami simbolizirajo drevesa oz. lizike, saj se sladko druženje dogaja v parku. Pobudnica ideje o Mačjem mestu in oblikovalka, Barbara Žnidarič pravi: „Celostna likovna in grafična podoba festivala MM predstavlja vrsto medčloveških emocionalnih sporočil in opozarja na skrbno ravnanje z okoljem. V imenu vseh otrok, ter kreativnih sodelavk, Tamare Vogrin, Veronike Maruško, Sandre Strah in v svojem imenu, se organizatorjem, občini Radenci, ter vodji projekta Normi Bale najlepše zahvaljujem za kvalitetno realizacijo festivala."
Med drugim bo v okviru festivala potekala mednarodna likovna kolonija, na kateri bodo sodelovali umetniki iz občine Radenci, širše Slovenije in tujine. V navdih jim bodo pesmi Kajetana Koviča, Radenci ter pestro dogajanje na samem festivalu Mačje mesto. Z ustvarjanjem bodo pričeli v petek in ga v nedeljo zaključili z razstavo svojih del. V okviru Mačjega mesta je tokrat prvič potekal literarni natečaj Sanje so velika skleda. Natečaj je bil namenjen osnovnošolcem zadnje triade, mladi avtorji pa so lahko sodelovali z pesemskimi, proznimi ali dramskimi besedili. Njihove prispevke, je pregledala in ocenila žirija, ki jo sestavljajo Franci Just (predsednik žirije), Feri Lainšček, Bea B. Logar in Nino Flisar. Zmagovalca bodo razglasili na festivalu Mačje mesto, v petek, 22. junija 2018, na Mačjem odru. 1. absolutno denarno nagrado 100 evrov prejme skupinsko pesniško besedilo z naslovom »Barve mojega sveta« učenk in učencev 7. in 8. razreda OŠ Kapela.
Petek se bo nadaljeval v literarni smeri, saj bo zvečer v kongresni dvorani mag. Norma Bale predstavila monografijo o Radencih, takrat pa se bodo podelila tudi občinska priznanja. Monografija je plod sodelovanja intelektualcev, umetnikov in fotografov iz lokalnega okolja.
Mačje mesto bo v soboto umetniško obarvano. Skozi cel dan bodo potekale ustvarjalne delavnice, med drugim se bodo otroci lahko udeležili tudi Mačjega žura, kjer bodo s Simono Kopinšek, pravljičarko in avtorico literarnih del, izdelovali mačje lutke, papirnate mačje maske in mačje lovilce sanj. Sobotno popoldne bo popestrila tudi glasbenica Neca Falk, z pesniško glasbenim projektom Maček Muri in Muca Maca. Za njo pa bo navzoče zabaval Nipke, ki je znan po svojih nalezljivih uspešnicah, s katerimi se je zavihtel tudi na vrh slovenskih glasbenih lestvic. Petkov in sobotni večer sta rezervirana za starše. Ti bodo lahko na terasi hotela Radin v petek prisluhnili skupini Leonart, v soboto pa etno jazz kvartetu DžeZZva. Festivalna nedelja se bo pričela s pohodom »Po mladostnih poteh Kajetana Koviča«, in se nadaljevala z eksperimentalnimi delavnicami in pravljicami. Festival se bo zaključil z otvoritvijo likovne razstave, v prostorih občine Radenci.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane