Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

 

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

V spomin na velikega literarnega ustvarjalca, je letos prvič izveden tudi literarni natečaj. Festival je namenjen predvsem otrokom in družinam in je v zadnjih treh letih pridno pridobival na prepoznavnosti. Pretekla tri leta je festival potekal samo en dan, z vsega skupaj 70 nastopajočimi, je vsako leto pritegnil več ljudi, do zdaj ga je obiskalo nekaj več kot 2000 obiskovalcev. Tokrat bo, zaradi velikega zanimanja, trajal kar tri dni. Letos se bo v treh dneh na različnih prizoriščih zvrstilo 120 nastopajočih, organizatorji pripravljajo tudi bogat spremljevalni program, poskrbljeno pa bo tudi za kulinariko.
Vodja projekta Mačje mesto, mag. Norma Bale o programu pravi: „Občina Radenci razvija zdraviliški in kulturni turizem, z nekaterimi aktivnostmi, kot je festival Mačje mesto pa poskuša razvijati tudi otroški oz. družinski turizem. Vse vsebine imajo neko logiko, a so zelo raznolike. Tridnevni festival sporoča naslednje: Za otroke in mladostnike so dovolj dobre samo najboljše vsebine, zato smo bili pri izbiri nastopajočih in programa izjemno tenkočutni. K sodelovanju smo povabili npr.: Waldorfsko šolo Pomurja, Hišo eksperimentov Maribor, priznane literarne ustvarjalce, likovnike in glasbenike, kot so Neca Falk, Andrej Rozman Roza, Nipke, Simona Kopinšek, Vesna Radovanović, zavrteli bomo vse tri filme o Kekcu, kajti besedilo naslovne pesmi Kekčeva pesem je napisal Kajetan Kovič. Avtor Kekca, Josip Vandot, pa je pred II. sv. vojno služboval na železnici v Slatini Radenci. Velik potencial je prepoznala tudi sama krajevna skupnost, tako se je domača župnija odločila, da bo v okviru Festivala nedeljska maša potekala v kapeli Sv. Ane, v samem osrčju Radenskega parka".
Po Baletovi si želijo, da se tudi skozi tak festival okrepi zavedanje, da so Radenci turistični kraj, ki za svoj razvoj nujno potrebuje kvalitetne vsebine in, da so za razvoj turizma soodgovorni tako javni sektor, gospodarske družbe, kot tudi posamezna društva. Medsebojno sodelovanje je predpogoj uspešnega razvoja. Župan občine Radenci, Janez Rihtarič se z ekipo močno zaveda pomena turizma in multiplikativnosti njegovih učinkov. V lokalni skupnosti so zelo ponosni, da letos, že četrtič zapored v sklopu praznovanja občinskega praznika odpirajo vrata Mačjega mesta. „Mesto, ki za svoje ulice izbere potke v radenskem parku in ki bo letos živelo tri dni. Mesto, ki svojo zgodbo in navdih črpa iz življenjskih del častnih občanov občine Radenci g. Kajetana Koviča in g. Lojzeta Logarja. Tako ima naš turistični družinski festival tudi literarno in likovno vsebino. Oboje pod mentorstvom odraslih soustvarjajo otroci." je z velikim zadovoljstvom napovedal Mačje mesto, župan Rihtarič in istočasno povabil vse zbrane tudi na izid Monografije, ki bo premierno predstavljena na svečani akademiji ob občinskem prazniku.
„Imeli smo idejo, vedeli smo kaj želimo in kaj potrebujemo in smo začeli." je zgodbo o začetku Mačjega mesta predstavila direktorica občinske uprave, Mojca Marovič. „Ravnateljice in ravnatelji naših vzgojno izobraževalnih zavodov so prepoznali v ideji zgodbo o dolgoročnem uspehu in se s svojimi sodelavci aktivno vključili v izvajanje prvih delavnic. Sodelavci občinske uprave živimo z idejo od začetka in se kot otroci veselimo vsakoletnega občinskega praznika. Začetki so bili skromni, a iskreni in uspešni. Brez pomoči sredstev iz proračuna in sponzorjev nam ne bi uspelo. Odzivi otrok in staršev so nam dali moč in voljo za nadaljevanje. Vzpostavitev družinskega turističnega festivala »Mačje mesto« v Radencih je dobil finančno podporo Evropske unije, Evropskega sklada za regionalni razvoj in proračuna RS. S finančno spodbudo festival dobiva nove vsebine in bogati področje kulturnega turizma v občini. Za pripravo in izvedbo tako obsežnega projekta, ki je bil za leto 2017 in 2018 ocenjen na skoraj 95.000 EUR je bilo potrebno združiti moči večjega števila partnerjev, kjer vsak od njih prevzema del obveznosti in nalog." je z zahvalo sodelujočim partnerjem: Zavodu za turizem in šport Radenci, Sava Turizem d. d. Zdravilišče Radenci in Turističnemu društvu Radenci povedala Mojca Marovič.
Mačje mesto se ponaša z izjemno dodelano in trajnostno naravnano celostno grafično podobo. Ustvarja emocionalno platformo, ki poveča prepoznavnost in učinkovitost podajanja vidnih sporočil. Čistost logotipa se lahko aplicira na mnoga različna področja. Logotip Mačje mesto je osrednji element celostne grafične podobe in simbolizira jasno sporočilo projekta. Mačje mesto je družinski festival, ki je v prvi vrsti namenjen otrokom, zato logotipu ne manjka igrivosti in barv. Oblikovno svež pušča domišljiji prosto pot. V njem prepoznamo vrednote povezanosti, pripadnosti in naklonjenosti, saj se mačke sklanjajo druga k drugi, kar kljub izrazitim barvnim tonom izraža posebno milino. Krogi med mačkami simbolizirajo drevesa oz. lizike, saj se sladko druženje dogaja v parku. Pobudnica ideje o Mačjem mestu in oblikovalka, Barbara Žnidarič pravi: „Celostna likovna in grafična podoba festivala MM predstavlja vrsto medčloveških emocionalnih sporočil in opozarja na skrbno ravnanje z okoljem. V imenu vseh otrok, ter kreativnih sodelavk, Tamare Vogrin, Veronike Maruško, Sandre Strah in v svojem imenu, se organizatorjem, občini Radenci, ter vodji projekta Normi Bale najlepše zahvaljujem za kvalitetno realizacijo festivala."
Med drugim bo v okviru festivala potekala mednarodna likovna kolonija, na kateri bodo sodelovali umetniki iz občine Radenci, širše Slovenije in tujine. V navdih jim bodo pesmi Kajetana Koviča, Radenci ter pestro dogajanje na samem festivalu Mačje mesto. Z ustvarjanjem bodo pričeli v petek in ga v nedeljo zaključili z razstavo svojih del. V okviru Mačjega mesta je tokrat prvič potekal literarni natečaj Sanje so velika skleda. Natečaj je bil namenjen osnovnošolcem zadnje triade, mladi avtorji pa so lahko sodelovali z pesemskimi, proznimi ali dramskimi besedili. Njihove prispevke, je pregledala in ocenila žirija, ki jo sestavljajo Franci Just (predsednik žirije), Feri Lainšček, Bea B. Logar in Nino Flisar. Zmagovalca bodo razglasili na festivalu Mačje mesto, v petek, 22. junija 2018, na Mačjem odru. 1. absolutno denarno nagrado 100 evrov prejme skupinsko pesniško besedilo z naslovom »Barve mojega sveta« učenk in učencev 7. in 8. razreda OŠ Kapela.
Petek se bo nadaljeval v literarni smeri, saj bo zvečer v kongresni dvorani mag. Norma Bale predstavila monografijo o Radencih, takrat pa se bodo podelila tudi občinska priznanja. Monografija je plod sodelovanja intelektualcev, umetnikov in fotografov iz lokalnega okolja.
Mačje mesto bo v soboto umetniško obarvano. Skozi cel dan bodo potekale ustvarjalne delavnice, med drugim se bodo otroci lahko udeležili tudi Mačjega žura, kjer bodo s Simono Kopinšek, pravljičarko in avtorico literarnih del, izdelovali mačje lutke, papirnate mačje maske in mačje lovilce sanj. Sobotno popoldne bo popestrila tudi glasbenica Neca Falk, z pesniško glasbenim projektom Maček Muri in Muca Maca. Za njo pa bo navzoče zabaval Nipke, ki je znan po svojih nalezljivih uspešnicah, s katerimi se je zavihtel tudi na vrh slovenskih glasbenih lestvic. Petkov in sobotni večer sta rezervirana za starše. Ti bodo lahko na terasi hotela Radin v petek prisluhnili skupini Leonart, v soboto pa etno jazz kvartetu DžeZZva. Festivalna nedelja se bo pričela s pohodom »Po mladostnih poteh Kajetana Koviča«, in se nadaljevala z eksperimentalnimi delavnicami in pravljicami. Festival se bo zaključil z otvoritvijo likovne razstave, v prostorih občine Radenci.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane