Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

Najboljši kvasenici sta spekli Ema in Majda

Naj kvaseniceVsako leto, konec aprila v občini Sveti Jurij ob Ščavnici obeležujejo svoj praznik – Jurijevo, in tako so tudi letos v omenjeni prleški občini potekali številni dogodki in prireditve. Med slednjimi tudi 4. ocenjevanje kvasenic, ki ga je pripravilo Društvo podeželskih žena Sv. Jurij ob Ščavnici. Kot pravi predsednica društva, v katerem se med drugim prizadevajo ohranjati kulturno dediščino, Ema Lančič, je bilo tudi 4. državno prvenstvo Prleških kvasenic s skutnim nadevom, namenjeno ohranjanju peke te domače jedi. Na državno ocenjevanje pri Sv. Juriju ob Ščavnici se je tokrat prijavilo devet gospodinj iz širšega slovenskega območja, kar je sicer nekoliko manj kot lani. Kljub temu je strokovna komisija, katero so sestavljale: Zdenka Mesarič, Ida Mir (obe strokovni učiteljici kuharstva na SŠGT Radenci), in članica DPŽ Sv. Jurij, Helena Žajdela, imela kar težavno delo izbrati najboljše.

Na 4. ocenjevanju komisija izbirala med devetimi prleškimi kvasenicami

Skupaj za ohranitev miru in sožitja med narodi

Veterani PomurjeNa posebni slovesnosti v Mestni hiši v Ljutomeru so predstavniki domoljubnih in veteranskih organizacij z območja celotnega Pomurja podpisali sporazum o ustanovitvi regijske Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Pomurja (KoDVOP). Slovesnega podpisa tega pomembnega dokumenta so se poleg gostitelja, podžupana občine Ljutomer, Nika Miholiča udeležili tudi drugi visoki gostje, predstavniki in predstavnice republiških zvez, pod okriljem katerih te organizacije, odbori, društva in združenja iz pomurske regije delujejo.

Ustanovljena Koordinacija domoljubnih in veteranskih organizacij Pomurja

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Otroci so ustvarjali v adventnih delavnicah

 

Na ogled so tudi jaslice v kapniški jami

Advent pri MirjaniTudi ob letošnjem začetku adventnega časa je bilo zanimivo, veselo in prijetno v (in ob) Cvetličarni Mirjana, na gornjem grisu v Gornji Radgoni. Zadnji konec tedna v novembru so namreč, v sodelovanju z domačim vrtcem Manka Golarja, pripravili zanimive, že 17. tradicionalne adventne delavnice z izdelavo adventno-božičnih aranžmajev, spominkov in okraskov. Kot nam je povedala Mirjana Kavčič so adventne aktivnosti v cvetličarni, na dvorišču in kapniški jami potekale skozi cele dneve, le adventne delavnice so bile v popoldanskem oz. večernem času, ko so na svoje prišli otroci ter njihovi starši, dedki in babice.

Manjkalo ni niti različnih dobrot, ob katerih so se okrepčali tako otroci kot odrasli, zlasti s kuhančkom in čajem ter kakšno dobroto za pod zob. Zanimivo je tudi, da so prav otroci pekli piškote...Podobne delavnice so se nato ponovile tudi prvi vikend v decembru, in sicer v soboto in nedeljo, 1. in 2. decembra med 8. in 19. uro, malčki pa so bili spet zraven po 16. uri.
Seveda pa tudi letos ne manjka razstava adventnih venčkov in drugih prazničnih okraskov in spominkov, na ogled pa so tudi posebne jaslice. Na svojem dvorišču, pod grajskim hribom v Gornji Radgoni ima namreč Cvetličarstvo Mirjana tisočletja staro kapniško jamo. V jami, kjer so kapniki predvsem v obliki zaves, so že v adventu leta 2004 prvič prikazali jaslice. Obiskovalcev je bilo zelo veliko, zato so se odločili jaslice postavljati vsako leto. In letos so te na ogled že trinajstič. Prvič si jih je bilo mogoče ogledati že zadnji vikend v novembru, potem pa vse tja do sv. Treh kraljev (6.1.2019). Ogled jaslic pa je možen tudi ob delovnih dnevih, in to brezplačno.

Advent - priprava za božič
Latinska beseda »adventus« pomeni »prihod«. V krščanskem jeziku se to nanaša na prihod Jezusa Kristusa. Cerkvena liturgija imenuje advent vse štiri tedne pred božičem in jih pojmuje kot priložnost za pripravo na Gospodov prihod z upanjem in kesanjem. Liturgična barva za ta čas je vijoličasta, kar pomeni spokornost. Adventni čas je za kristjane poseben čas, ker nas vabi, da se spomnimo na preteklost, nas spodbuja, da živimo v sedanjosti in da se pripravimo na bodočnost. Advent ima trojni namen, in sicer: Spominjati se preteklosti: Praznovati in premišljevati o Jezusovem rojstvu v Betlehemu. Gospod je že prišel in se rodil v Betlehemu. Utelesil se je, postal človek, poln skromnosti in uboštva. Prišel je kot kdorkoli od nas, človek med ljudmi. To je bil njegov prvi prihod. Živeti v sedanjosti, kar pomeni, da vsak dan našega življenja doživljamo »prisotnost Jezusa Kristusa« v sebi in da je On po nas prisoten v svetu. Živeti v pravičnosti in ljubezni, vselej budni; hoditi po Gospodovi poti. Priprava na bodočnost: Pripravimo se na »parusijo«, to je na drugi prihod Jezusa Kristusa v veličastvu njegove slave. Tedaj bo prišel kot Gospod in Sodnik vseh narodov in bo nagradil z Nebesi vse, ki so v Njega verovali in živeli kot zvesti otroci Gospodovi in dobri bratje drugim. Čakamo na Njegov veličasten prihod, ki nam bo prinesel odrešenje in večno življenje brez trpljenja.
V Evangeliju nam pogostokrat govori Jezus Kristus o Parusiji in pravi, da »ne vemo ne dneva ne ure«, ko se bo to zgodilo. Zato nas Cerkev v Adventu vabi, da se pripravimo na ta dogodek s pregledom naše preteklosti in načrtovanjem naše bodočnosti. Izkoristiti moramo ta čas za razmislek o tem, koliko smo bili doslej dobri, in kaj bomo storili, da bomo boljši kot do zdaj. Pomembno je, da se v življenju ustavimo in da razmislimo o svojem duhovnem življenju in svojem odnosu do Boga in bližnjega. Sleherni dan moremo in moramo biti boljši. V Adventu moramo načrtovati, da bomo dobri ne samo v tem času, temveč vselej. Premisliti moramo, kaj nas najbolj stane in naredimo sklepe, da ne pademo v iste napake.
Pomnimo: Advent je čas štirih tednov pred božičem. Advent je čas priprave, upanja in kesanja za naše grehe, ob pričakovanju prihoda našega Gospoda. V Adventu se pripravljamo na božič in na drugi Kristusov prihod na svet, ko se bo vrnil kot Kralj vsega vesolja. Ta čas je priložnost, da pomislimo, kakšno je bilo naše duhovno življenje, naše življenje v odnosu z Bogom in priložnost, da se na novo spreobrnemo. Je tudi čas, ko si lahko začrtamo smer svojega življenja in sklenemo, kako lahko postanemo boljši kot doslej. Varujmo svojo vero. V tem času pa nas »bombardirajo« z reklamnimi oglasi za nakupovanje vsega mogočega in nas vabijo na vsa mogoča praznovanja. Vse to pa nas utegne privesti do tega, da pozabimo na pravi smisel Adventa. Potrudimo se, da bomo živeli ta liturgični čas poglobljeno, v krščanskem smislu. Na ta način bomo preživeli Gospodov božič prevzeti od Njega, ki je Gospod božiča.
V Katoliški cerkvi poznajo dva "Gospodova prihoda", in sicer je prvič Jezus Kristus prišel na svet kot človek po materi Mariji, njegov drugi prihod pa kristjani pričakujejo na sodni dan. Adventni čas ima tako dvojen značaj, poleg priprave na praznovanje spomina prihoda"Božjega Sina"med ljudi na božični dan je advent tudi čas pričakovanja drugega Kristusovega prihoda ob koncu časov. Zunanja in vidna priprava na praznik je adventni venec s štirimi svečami, na katerem bodo verniki po domovih in v cerkvah na prvo adventno nedeljo prižgali eno svečo, potem pa vsak naslednji teden še po eno."Naraščanje luči pomeni rast dobrega v našem življenju". Poleg zunanjih in materialnih priprav pa k pripravi na cerkvene praznike sodi tudi duhovna priprava v obliki molitve in duhovne poglobitve, lahko pa tudi v obliki prejema zakramenta sprave, odpovedi, posta, dobrih del ali miloščine. Čas pričakovanja novega življenja za mnoge kristjane pomeni čas osebnega iskanja in solidarnosti z bližnjimi in/ali posebej potrebnimi.
Kot je pojasnila etnologinja Nena Židov se v predbožičnem času prepletajo cerkvene in posvetne šege, sicer pa je advent „z dodano krščansko vsebino prekril del poganskih šeg, povezanih z zimskim sončnim obratom". Po njenih besedah se v tem času namreč pojavljajo „številne šege, večinoma v povezavi z verovanjem v posebno moč rastlinja in ognja, vračanjem duhov umrlih in z adventnimi svetniki. V zvezi z verovanjem v posebno moč rastlinja se v adventnem času pojavljajo Adonisovi vrtički - v plitve posodice posejano žito, ki vzkali do božiča in se ga največkrat uporablja kot okras jaslic", je pojasnila Židova. Adventni venec iz zimzelenega rastlinja in s štirimi svečami, ki predstavljajo štiri adventne nedelje, se je po njenih navedbah na večjem delu Slovenije kot okras doma uveljavil v 80. letih 20. stoletja, le Slovenci v Kanalski dolini so ga poznali že na začetku 20. stoletja. V preteklosti so otroci štiri adventne nedelje hodili k jutranjim mašam z zelenimi adventnimi venci in gorečimi svečami na glavi, po maši pa so, kot navaja Židova, koledovali po domovih in pri tem peli adventne in božične pesmi. „Do srede 20. stoletja so se še marsikje upoštevali neobvezni post, to je bilo obdobje, ko fantje niso ne prepevali ne vasovali, ni bilo ženitovanj in veselic", dodaja Židova.
V povezavi z adventnimi svetniki so znane šege na Barbarino, Lucijino in Miklavževo. Na Barbarino, 4. decembra, je prepovedano šivanje, se pa na ta dan po besedah Židove seje žito za Adonisov vrtiček in daje v vodo veje, da bi za božič cvetele. Na Miklavževo, 6. decembra, so znani Miklavževi obhodi, obdarovanje otrok in Miklavževi sejmi v večjih krajih, na Lucijino, 13. decembra, pa so bili v vzhodni Sloveniji znani obhodi Lucij, ki so strašile ali obdarovale otroke, in polažarjev, ki so po domovih voščili za boljšo nesnost kokoši. Na ta dan so tudi vedeževali, predvsem o vremenu in ljubezni...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Otroci so ustvarjali v adventnih delavnicah