Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V ospredju praznovanje 70-letnice

 

Radgonski lovci spregovorili o narejenem v minulem obdobju

Lovci GR zborV svojem lovskem domu v Hercegovščaku so se na 70. zboru zbrali člani in članica LD Gornja Radgona, ki se ga je udeležilo 48 (od skupno 54) članov ter nekaj gostov, med katerimi tudi domači župan, sicer tudi lovec LD Negova, Stanislav Rojko. In potem, ko so prisluhnili poročilom starešine ter komisij in referentov je radgonska zelena bratovščina, ki se je za zbor odlično pripravila, saj je vse teklo kot po loju, v ospredje postavila letošnje aktivnosti, kjer bo proslava lepega jubileja – 70. letnice obstoja in uspešnega delovanja. Med spremljanjem dogajanja na zboru, so se prisotni gostje lahko prepričali, da v radgonski LD vlada pravo tovarištvo, kjer ne poznajo ne levo, ne desno, temveč so vsi v enotni isti smeri – naprej. Zato niti ne preseneča, da je starešina Milan Kolarič izrazil zadovoljstvo in ponos nad prehojeno potjo, hkrati pa optimizem za prihodnost. Njihovo društvo ne pozna politike, temveč je odprto vsakemu lovcu in ne preiskuje njihovih političnih ali kakšnih drugih nazorov. Kdor je vnet lovec, je vedno dobrodošel, saj lovci poznajo samo eno barvo – to je zelena – barvo svojih lovišč.

Temu načelu razumevanja in delovanja lovstva, ki ga je zapisal pred več kot 100 leti dr. Ivan Lavrenčič se radgonski lovci trudijo slediti še danes. Tisočletja je lov kot vseobsegajoča oblika življenja s skrivnostjo obdajal človeško vest in zavest. „Brez razmišljanja o lovski tradiciji in razmerju med nagonom ubijanja in ljubezni do vsega živega ne bomo razumeli tistega novega, kar naj oblikuje lovca sedanjosti in prihodnosti. Pravi lovec je po nagnjenju čuvar narave; kar vzame naj ji tudi vrača", je bilo slišati med radgonskimi lovci. Slednji ob svojem lovskem domu, dober streljaj od središča Gornje Radgone, razpolagajo s sodobnim lovskim streliščem in z vso potrebno infrastrukturo, ki jim omogoča izobraževanje in usposabljanje v skladu z družinskimi in lovskimi akti. Skrbijo za obnašanje in delovanje članstva skladno z Etičnim kodeksom. Vestno izvajajo aktivnosti, ki jim jih nalaga zakonodaja oz. MKO in Zavod za gozdove. Izvajajo ukrepe za preprečevanje škod na in po divjadi, ter se trudijo za sporazumno reševanje slednjih.
Vse od konca leta 1949, ko je bilo društvo ustanovljeno, so radgonski lovci, po besedah starešine Kolariča, pridno delali, ustvarjali, predvsem pa žrtvovali ogromno prostega časa v korist narave, lovstva in staleža živali. „Radgonski lovci danes s ponosom gledamo na naše dosežke v lovskih vrstah in prav zaradi tega bomo tudi v prihodnje sprejemali odgovornost, razvijali lovsko tovarištvo in kulturo v lovskih vrstah. Torej, že v preteklosti smo krepko opravičili svoj obstoj, ter dokazali svojo poslanstvo v družbi in naravi", je dejal starešina LD Radgona, ki je tudi spomnil, da „lovstvo in lovske obveznosti še zdaleč nista streljanje določene populacije divjadi in zmotno je tudi razmišljanje tistih, ki vidijo v tej dejavnosti velike dobičke. Človeštvo je spoznalo, da so viri za življenje omejeni z nepremišljenimi potezami še naprej zaradi hlastanja po materialnih dobrinah vsak dan bolj uničujejo naravo. S podiranjem ravnovesja v naravi ogrožamo življenje in nenazadnje preživetje. Bitka za obstoj narave in vsega živega v njej nas mora še bolj povezovati, da bomo enotni izkazali pripadnost lovski organizaciji, ki temelji na lovski pravičnosti, enakosti ter tovarištvu vseh združenih v zeleni bratovščini. Izvršujmo naše poslanstvo, obnašajmo se tovariško in ne dovolimo, da politiziranje, dobičkarstvo, osebni interesi, privatna nesoglasja itd. vplivajo na delo v naši lovski organizaciji".
Sicer pa je starešina Kolarič zatrdil, da je za družino zelo naporno in delovno leto in mandatno obdobje. A ker je UO sledil programu dela, si „upam trditi, da smo ga več ali manj uresničili". Med drugim so intenzivno potekale delovne akcije, spravilo lesa za preže, urejanje okolice lovskega doma...", je dejal Kolarič, ki je še posebej izpostavil tudi tradicionalna prijateljska srečanja radgonskih lovcev in ribičev, ter druge vrste druženja, kjer ne manjkajo niti občani, ki niso lovci. Ni mogel niti mimo kritike, in sicer na račun LZS, ZGS in MKGP, saj kot je dejal „nalagajo nam veliko dela, ne upoštevajo pa tega, da članstvo v lovskih družinah upada, starostna meja pa je vse višja. Ob tem opažamo močen upad staleža srnjadi, zagotovo je nekaj krivde na strani potepuških posv, mehanizacije, pretirane uporaba FF sredstev v kmetijstvu, nenadzorovano postavljanje neprimernih ograj, posledično pa opažamo velik odstotek povoza. Z gotovostjo lahko trdimo, da smo izgubili okrog 800 ha lovnih površin zaradi vseh omenjenih dejavnikov, a kljub temu nam je MKGP naložilo odstrel srn na število odstreljenih srnjakov. Sedaj prihaja do tega, da starejših srn v naravi ni več, izvzemati pa moramo srne, ki so v najboljši rodnosti", se je hudoval Kolarič, ki je opozoril, da v zadnjem času v svojih loviščih opažajo vedno več divjih prašičev in navadnih jelenov, ki tja ne sodijo. Posebej pa je opozoril na šakale, ki jih je na tem območju vedno več in tudi zaradi tega izginja srnjad. Kolarič je izrazil pričakovanje, da bo ZGS uredil novi kataster lovne površine, ker da danes radgonski lovci plačujejo koncesijo za 4000 ha lovnih površin.
„Radgonski lovski dom ter radgonski lovci smo in moramo še naprej biti vzor vsem lovskim družinam v Pomurju in v Sloveniji in prav zaradi tega mora biti dom vedno urejen in primerno vzdrževan. Enako moramo vedno skrbeti za urejenost okolice doma in naša lovišča tudi", je dejal starešina Kolarič, ki tudi zaradi zaposlenosti članstva v tujini, opaža upad pri skupnih jesenskih lovih. Zato je predlagal znižanje števila skupnih lovov. „Torej, veliko je ovir, je pa tudi precej lepega v lovstvu. Pogosto smo sicer na udaru, najsi bo s strani politike, medijev, posameznih skupin ljudi, kateri so zelo negativno nastrojeni proti lovstvu, žal pa tudi s strani posameznikov zelene bratovščine", je še dejal starešina Milan Kolarič, ki je še enkrat dodal: „Zavedati se moramo, da je lovstvo v RS uspelo zadržati status lovca, kjer smo še vedno vsi enaki z vsemi pravicami in dolžnostmi. Trdno sem prepričan, da je taka organiziranost edino pravična, zato se bomo zavzemali, da status slovenskega lovca ostane še naprej kot je v sedanji obliki. Radgonski lovci imamo dobre medsebojne odnose, želim da takšni ostanejo še naprej. Velik poudarek je na društvenih aktivnostih, da dvigujemo raven prijateljstva in tovarištva v lovskih vrstah. Če bomo hoteli dobro gospodariti, bomo morali vložiti veliko truda in dela v lovišče, predvsem v stalež male in visoke divjadi, preprečevanje škod po divjadi in na divjadi ter izpeljati lovni turizem. Ena od nalog pa je, da v lovske vrste privabljamo nove člane in da ohranjamo dobre odnose z lastniki zemljišč. Imamo čudoviti lovski dom, ki je lahko v ponos vsakemu lovcu LD Gornja Radgona. Naša naloga pa je, da naše premoženje vzdržujemo v smislu dobrega gospodarjenja. Obnavljati se morajo vsi objekti, kateri so v lasti LD", je dejal Kolarič, ki se zavzema za timsko delo in bister pogled v prihodnost.
Na zboru, ki ga je vodil Anton Pintarič, so podelili tudi nekaj priznanj ob okroglih življenjskih jubilejih, Janko Topolinjak pa je prejel priznanje za 50 let delovanja v lovski organizaciji. Prav tako so na zboru sklenili, da bodo v soboto, 1. junija pripravili svečano akademijo ob 70. letnici družine.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki V ospredju praznovanje 70-letnice