Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V ospredju praznovanje 70-letnice

 

Radgonski lovci spregovorili o narejenem v minulem obdobju

Lovci GR zborV svojem lovskem domu v Hercegovščaku so se na 70. zboru zbrali člani in članica LD Gornja Radgona, ki se ga je udeležilo 48 (od skupno 54) članov ter nekaj gostov, med katerimi tudi domači župan, sicer tudi lovec LD Negova, Stanislav Rojko. In potem, ko so prisluhnili poročilom starešine ter komisij in referentov je radgonska zelena bratovščina, ki se je za zbor odlično pripravila, saj je vse teklo kot po loju, v ospredje postavila letošnje aktivnosti, kjer bo proslava lepega jubileja – 70. letnice obstoja in uspešnega delovanja. Med spremljanjem dogajanja na zboru, so se prisotni gostje lahko prepričali, da v radgonski LD vlada pravo tovarištvo, kjer ne poznajo ne levo, ne desno, temveč so vsi v enotni isti smeri – naprej. Zato niti ne preseneča, da je starešina Milan Kolarič izrazil zadovoljstvo in ponos nad prehojeno potjo, hkrati pa optimizem za prihodnost. Njihovo društvo ne pozna politike, temveč je odprto vsakemu lovcu in ne preiskuje njihovih političnih ali kakšnih drugih nazorov. Kdor je vnet lovec, je vedno dobrodošel, saj lovci poznajo samo eno barvo – to je zelena – barvo svojih lovišč.

Temu načelu razumevanja in delovanja lovstva, ki ga je zapisal pred več kot 100 leti dr. Ivan Lavrenčič se radgonski lovci trudijo slediti še danes. Tisočletja je lov kot vseobsegajoča oblika življenja s skrivnostjo obdajal človeško vest in zavest. „Brez razmišljanja o lovski tradiciji in razmerju med nagonom ubijanja in ljubezni do vsega živega ne bomo razumeli tistega novega, kar naj oblikuje lovca sedanjosti in prihodnosti. Pravi lovec je po nagnjenju čuvar narave; kar vzame naj ji tudi vrača", je bilo slišati med radgonskimi lovci. Slednji ob svojem lovskem domu, dober streljaj od središča Gornje Radgone, razpolagajo s sodobnim lovskim streliščem in z vso potrebno infrastrukturo, ki jim omogoča izobraževanje in usposabljanje v skladu z družinskimi in lovskimi akti. Skrbijo za obnašanje in delovanje članstva skladno z Etičnim kodeksom. Vestno izvajajo aktivnosti, ki jim jih nalaga zakonodaja oz. MKO in Zavod za gozdove. Izvajajo ukrepe za preprečevanje škod na in po divjadi, ter se trudijo za sporazumno reševanje slednjih.
Vse od konca leta 1949, ko je bilo društvo ustanovljeno, so radgonski lovci, po besedah starešine Kolariča, pridno delali, ustvarjali, predvsem pa žrtvovali ogromno prostega časa v korist narave, lovstva in staleža živali. „Radgonski lovci danes s ponosom gledamo na naše dosežke v lovskih vrstah in prav zaradi tega bomo tudi v prihodnje sprejemali odgovornost, razvijali lovsko tovarištvo in kulturo v lovskih vrstah. Torej, že v preteklosti smo krepko opravičili svoj obstoj, ter dokazali svojo poslanstvo v družbi in naravi", je dejal starešina LD Radgona, ki je tudi spomnil, da „lovstvo in lovske obveznosti še zdaleč nista streljanje določene populacije divjadi in zmotno je tudi razmišljanje tistih, ki vidijo v tej dejavnosti velike dobičke. Človeštvo je spoznalo, da so viri za življenje omejeni z nepremišljenimi potezami še naprej zaradi hlastanja po materialnih dobrinah vsak dan bolj uničujejo naravo. S podiranjem ravnovesja v naravi ogrožamo življenje in nenazadnje preživetje. Bitka za obstoj narave in vsega živega v njej nas mora še bolj povezovati, da bomo enotni izkazali pripadnost lovski organizaciji, ki temelji na lovski pravičnosti, enakosti ter tovarištvu vseh združenih v zeleni bratovščini. Izvršujmo naše poslanstvo, obnašajmo se tovariško in ne dovolimo, da politiziranje, dobičkarstvo, osebni interesi, privatna nesoglasja itd. vplivajo na delo v naši lovski organizaciji".
Sicer pa je starešina Kolarič zatrdil, da je za družino zelo naporno in delovno leto in mandatno obdobje. A ker je UO sledil programu dela, si „upam trditi, da smo ga več ali manj uresničili". Med drugim so intenzivno potekale delovne akcije, spravilo lesa za preže, urejanje okolice lovskega doma...", je dejal Kolarič, ki je še posebej izpostavil tudi tradicionalna prijateljska srečanja radgonskih lovcev in ribičev, ter druge vrste druženja, kjer ne manjkajo niti občani, ki niso lovci. Ni mogel niti mimo kritike, in sicer na račun LZS, ZGS in MKGP, saj kot je dejal „nalagajo nam veliko dela, ne upoštevajo pa tega, da članstvo v lovskih družinah upada, starostna meja pa je vse višja. Ob tem opažamo močen upad staleža srnjadi, zagotovo je nekaj krivde na strani potepuških posv, mehanizacije, pretirane uporaba FF sredstev v kmetijstvu, nenadzorovano postavljanje neprimernih ograj, posledično pa opažamo velik odstotek povoza. Z gotovostjo lahko trdimo, da smo izgubili okrog 800 ha lovnih površin zaradi vseh omenjenih dejavnikov, a kljub temu nam je MKGP naložilo odstrel srn na število odstreljenih srnjakov. Sedaj prihaja do tega, da starejših srn v naravi ni več, izvzemati pa moramo srne, ki so v najboljši rodnosti", se je hudoval Kolarič, ki je opozoril, da v zadnjem času v svojih loviščih opažajo vedno več divjih prašičev in navadnih jelenov, ki tja ne sodijo. Posebej pa je opozoril na šakale, ki jih je na tem območju vedno več in tudi zaradi tega izginja srnjad. Kolarič je izrazil pričakovanje, da bo ZGS uredil novi kataster lovne površine, ker da danes radgonski lovci plačujejo koncesijo za 4000 ha lovnih površin.
„Radgonski lovski dom ter radgonski lovci smo in moramo še naprej biti vzor vsem lovskim družinam v Pomurju in v Sloveniji in prav zaradi tega mora biti dom vedno urejen in primerno vzdrževan. Enako moramo vedno skrbeti za urejenost okolice doma in naša lovišča tudi", je dejal starešina Kolarič, ki tudi zaradi zaposlenosti članstva v tujini, opaža upad pri skupnih jesenskih lovih. Zato je predlagal znižanje števila skupnih lovov. „Torej, veliko je ovir, je pa tudi precej lepega v lovstvu. Pogosto smo sicer na udaru, najsi bo s strani politike, medijev, posameznih skupin ljudi, kateri so zelo negativno nastrojeni proti lovstvu, žal pa tudi s strani posameznikov zelene bratovščine", je še dejal starešina Milan Kolarič, ki je še enkrat dodal: „Zavedati se moramo, da je lovstvo v RS uspelo zadržati status lovca, kjer smo še vedno vsi enaki z vsemi pravicami in dolžnostmi. Trdno sem prepričan, da je taka organiziranost edino pravična, zato se bomo zavzemali, da status slovenskega lovca ostane še naprej kot je v sedanji obliki. Radgonski lovci imamo dobre medsebojne odnose, želim da takšni ostanejo še naprej. Velik poudarek je na društvenih aktivnostih, da dvigujemo raven prijateljstva in tovarištva v lovskih vrstah. Če bomo hoteli dobro gospodariti, bomo morali vložiti veliko truda in dela v lovišče, predvsem v stalež male in visoke divjadi, preprečevanje škod po divjadi in na divjadi ter izpeljati lovni turizem. Ena od nalog pa je, da v lovske vrste privabljamo nove člane in da ohranjamo dobre odnose z lastniki zemljišč. Imamo čudoviti lovski dom, ki je lahko v ponos vsakemu lovcu LD Gornja Radgona. Naša naloga pa je, da naše premoženje vzdržujemo v smislu dobrega gospodarjenja. Obnavljati se morajo vsi objekti, kateri so v lasti LD", je dejal Kolarič, ki se zavzema za timsko delo in bister pogled v prihodnost.
Na zboru, ki ga je vodil Anton Pintarič, so podelili tudi nekaj priznanj ob okroglih življenjskih jubilejih, Janko Topolinjak pa je prejel priznanje za 50 let delovanja v lovski organizaciji. Prav tako so na zboru sklenili, da bodo v soboto, 1. junija pripravili svečano akademijo ob 70. letnici družine.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki V ospredju praznovanje 70-letnice