Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

 

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Uro pozneje pa so se pred prodajalno „Marjanca" v središču Gornje Radgone, začeli zbirati udeleženci tradicionalne baklade, ki je prava posebnost. Več deset mladih s prižganimi baklami, tokrat zaradi dežja brez spremstva Pihalnega orkestra Gornja Radgona, je po Mladinski ulici štartalo proti ŠTC Trate, kjer sta prav baklada in kresovanje znova združila Radgončane in njihove goste.
Po prihodu na prireditveni prostor so mladi kar z baklami prižgali kres, ki je kljub dežju lepo gorel, saj so ga domači gasilci lepo zložili. Hkrati sta, pod vodstvom Bojana Rajka, prisotne pozdravila radgonski podžupan David Roškar in generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije, Saška Kiara Kumer. Za zabavo na letošnjem kresu, ki je sovpadal tudi s 15 – letnico vstopa Slovenije v EU, so poleg domačih godbenikov, poskrbeli člani legendarne skupine Čuki, ki so enostavno razgnali oblake in močnejši dež. In vsi so poudarjali, kako velika škoda je da dežuje, saj bi v nasprotnem gotovo imeli rekorden obisk, ker so Čuki na tem območju zelo priljubljeni. Na prireditvi, kjer po ugodnih cenah ni manjkalo niti tradicionalnih klobas in čevapčičev ter tekočih dobrot, smo sicer med govorci večinoma slišali, že znane misli, da mora delavec biti pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene. Zato si delavci ob svojem prazniku, kot je med pozdravom vsem delavkam in delavcem, samozaposlenim, upokojencem, študentom, brezposelnim, v imenu največje slovenske sindikalne centrale, ZSSS, dejala slavnostna govornica Saška Kiara Kumer, zaslužijo čas za oddih, za sprostitev in za proslavitev svojega, delavskega praznika, praznika dela. Vsi našteti so po njenem neločljivo povezani z delom.
„Bodisi ste brez dela, ali pa ste delavci. Ko prenehate z delom, ste upokojenci, če ste pri delu samostojni, zaposlujete sami sebe. Naša identiteta, naš status v družbi, je neločljivo povezan s tem, na kakšen način delamo. Delo nas postavlja na družbeni zemljevid, s tem, kar delamo, se opredelimo in predstavimo. Danes ste med nami prodajalci in mehaniki, zdravniki in knjižničarji, prav za vse od nas pa velja, da z delom svojih rok in glave zagotavljamo kruh in življenje sebi in svoji družini. Naše službe so tako bistven del našega življenja, da se mora vsak izmed nas vprašati, kakšna je ta naša služba. A z vami pošteno ravnajo? So medsebojni odnosi spoštljivi? Ste dovolj plačani za to, kar počnete? A vaš delodajalec spoštuje zakon o delovnih razmerjih in kolektivne pogodbe, ki smo jih v vaši panogi izpogajali sindikati"? se je spraševala govornica.
Poudarila je tudi, da vedno znova ugotavljamo, da sicer živimo v demokratični družbi, kjer obstajajo zakoni, ki ščitijo položaj delavcev in njihovih izborjenih pravic, toda... „Jasno je, da imamo zakon, ki omejuje delovni čas, da obstaja zakon, ki ščiti ranljivejše skupine zaposlenih, kot so starejši, mladi, invalidi; da imamo zakon, ki določa, da je v primeru, da obstaja stalna potreba po delu, potrebno skleniti pogodbo o zaposlitvi, ne pa siliti delavce v prisilne s.p-je. Da imamo zakon, ki pravi, da se vsaka nadura plača, da se plačajo vsi dodatki na neugodne pogoje dela. Da imamo kolektivne pogodbe, s katerimi smo sindikati dogovorili višine dodatkov, potnih stroškov, malice, prevoza na delo, jubilejnih nagrad, solidarnostnih pomoči in še in še. Kljub temu pa je boleče očitno tudi nekaj drugega. Da naš sistem kapitalizma temelji na prelivanju dodane vrednosti, dobička, ki izhaja iz vašega dela, navzgor, k lastnikom. In da ta sistem po svoji naravi hoče vedno več, pri tem pa išče bližnjice in mu je zakonodaja, ki ščiti delavske pravice, v napoto! Cilj kapitala pa je enak. Združeni, povezani zaposleni, ki se zavedamo delavskih pravic, smo pri tem v napoto", je med drugim dejala Saška Kiara Kumer, ki je dodala, da „kapital zopet izkorišča dejstvo, da smo pridni in odgovorni. Da nam je dobro opravljeno delo vrednota. In prepričali so nas, da je dober delavec tisti, ki dela več, kot je treba, ki nikoli ne vpraša, zakaj. Ki je požrtvovalen in se oglasi na telefon tudi med vikendom ali zvečer...Ker delodajalci zahtevajo vedno več in več, mi pa to dovoljujemo. Ljudje so umirali, da so si izborili tri osmice, 8 ur za delo, 8 ur za počitek in 8 ur za prosti čas in družino. Danes pa se temu dosežku prostovoljno odpovedujemo. Pri nas delodajalci ugotavljajo, da za ta denar ne morejo več dobiti delavcev, potem pa, namesto, da bi zvišali plače, še bolj obremenijo vas, ki že delate. Dokler bomo zaposleni razmišljali samo o sebi in o svoji karieri, sprememb ne bo. Delavci v 19. stoletju so spremembe dosegli, ko so se med sabo povezali. Sindikalno povezali. Tudi sedaj velja, da zaposleni lahko kaj dosežemo samo, če smo enotni in držimo skupaj."

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež