Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Poslej se bodo dobivali vsaka tri leta

Srečanje sošolcev OŠ RadgonaDa prijateljstva iz otroštva in mladosti ali vsaj iz mlajših dni nikoli ne ovenejo, in jih ne more pretrgati nič, še posebej potrjujejo vse pogostejša srečevanja nekdanjih sošolcev, bodisi iz nižje ali višje gimnazije, osnovne ali srednje šole. In v to smo se lahko prepričali tudi v gostilni Mencinger v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, kjer so se že devetič srečali sošolci 8 A (razredničarka pokojna Irena Pevec) in 8 B (Jelka Kraner, ki je v domu starejših v Lenartu in se srečanja ni mogla udeležiti) razreda OŠ Gornja Radgona, ki so šolanje zaključili leta 1964.

Pri Mencingerju so se srečali in družili sošolci izpred 55 let

Resnica se začenja v dvoje...

Zlata poroka BrglezV družbi številnih sorodnikov in prijateljev sta v teh vročih poletnih dneh zlato poroko obeležila Irena in Jože Brglez iz Terbegovcev pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Enako kot pred pol stoletja, sta tudi tokrat svojo zvestobo potrdila pred matičarjem in oltarjem. Civilni del poroke je potekal v poročni dvorani KUS-a pri Sv. Juriju ob Ščavnici, opravil pa ga je, ob sodelovanju matičarke Jožice Bračko, domači župan Anton Slana, ki je v svojem nagovoru predstavil njuno življenjsko zgodbo. Ob tej priliki jima je izročil zalatoporočno spominsko listino in podaril knjigo »Resnica se začenja v dvoje«, nemškega avtorja Michaela Lukasa Moellerja. Cerkveno poročno slavje je potekalo v cerkvi Sv. Jurija, kjer je ob daritvi sv. maše cerkveni poročni obred opravil domači župnik Boštjan Ošlaj. Ob tej priliki jima je namenil nekaj lepih besed. Med drugim je dejal, da sta zakonca vzgled mladim, ki šele stopajo v zakon.

Zlato poroko sta obhajala Irena in Jože Brglez iz Slovenskih goric

Uredil je družinsko drevo na katerem je 155 živih Makarijevih

Rodbina MakariIzjemno veselo je konec tedna bilo na Turistični kmetiji Ferencovih v Kraščih na Goričkem, kjer so se srečali ožji člani rodbine Makar, ki so razpršeni po Prekmurju, pa tudi drugje po Sloveniji in tujini. Za vse skupaj je najbolj zaslužen 17-letni Blaž Makari, dijak 1. letnika Srednje elektrotehnične šole v Murski Soboti, ki je že v 5. razredu osnovne šole za domačo nalogo naredil družinsko drevo svojih prednikov, v katerem so bili zabeleženi njegovi prastari starši, potem stari starši, starši in na zadnje še on.

Sedemnajstletnik zbiral podatke, odkril vse potomce in jih združil na veselem srečanju

Miran Srt in Darko Bolčina s po dvema kolajnama

VVS Gornja RadgonaTudi letos se v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo (OZ VVS) Gornja Radgona, niso izneverili tradiciji, saj so že desetič pripravili svojo tradicionalno prireditev, Dan radgonskega OZ VVS. Najprej so na „Kardinarjevem ribniku" v Segovcih pripravili tradicionalno tekmovanje v športnem ribolovu, ki se ga je udeležilo 14 tekmovalcev. Naslednji dan pa so ob Lovskem domu LD Apače v Črncih potekala še nekatera športna tekmovanja in predvsem druženje. Na družabnem srečanju oz. dnevu OZ VVS, ki so se ga med okoli 80 članov OZ VVS, udeležili tudi nekateri gostje, je poleg v športnem ribolovu potekalo tekmovanje v pikadu, metu bombe, streljanju z zračno puško, šahu in balinčku.

S športnimi tekmovanji in druženjem, obeležen 10. dan OZ VVS

Pri „Lovenjaku", kjer je enajstič zadišalo po paprikašu, krstili tri štorklje: Juliško, Faniko in Ferenca

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu, kjer vročina od spodaj in zgoraj ni prizanašala kuharjem in obiskovalcem, je ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 11. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" pravzaprav Pavlinjekovi organizatorji že pred dobrim desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji, gobov-lisičkin..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi.

Ekipa KS Polana z najboljšim paprikašem

Maja 1969 in maja 2019 v isti cerkvi Čadram - Oplotnica

Zlata poroka CugmasV družbi kakšnih 50 svatov, predvsem svojih najdražjih in najbližjih, na čelu z otroki: Robertom, Boštjanom in Jasmino, njihovimi partnerji, ter petimi vnukinjami: Evo, Mašo, Ano, Ajo in Nežo, sta 50-letnico skupnega zakona, minulo soboto, obeležila Marjan in Sonja Cugmas iz Slovenskih Konjic. Slavnostni zlati obred s ponovno zaobljubo ter sveto mašo, v župnijski cerkvi sv. Janez Krstnik Čadram – Oplotnica, je opravil domači župnik Davorin Vreča (Davorin mimogrede izvira iz Gornje Radgone op.p.), prav tam kjer sta Marjan in Sonja pred petdesetimi leti in enim dnevom (24.5.1969), ko ju je do konca njunih dni povezal sedaj že pokojni duhovnik Alojz Lasbaher.

Marjan in Sonja Cugmas sta obeležila zlato obletnico skupnega življenja

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež

 

Najpogosteje je bilo slišati, da mora biti delavec pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene

Kres GRČeprav jim je tudi letos močno nagajalo vreme, saj je občasno „lilo kot iz škafa", je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je radgonsko kresovanje nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, kljub deževnemu in tudi mrzlemu vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer praznika dela, zbralo veliko ljudi iz cele regije in tudi iz sosednje Avstrije. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Komunala Radgona, Casa del Nonno...; se je tokrat vse skupaj začelo že ob 19. uri, ko so legendarni Čuki, na prizorišču kresovanja razvajali otroke in njihove starše.

Uro pozneje pa so se pred prodajalno „Marjanca" v središču Gornje Radgone, začeli zbirati udeleženci tradicionalne baklade, ki je prava posebnost. Več deset mladih s prižganimi baklami, tokrat zaradi dežja brez spremstva Pihalnega orkestra Gornja Radgona, je po Mladinski ulici štartalo proti ŠTC Trate, kjer sta prav baklada in kresovanje znova združila Radgončane in njihove goste.
Po prihodu na prireditveni prostor so mladi kar z baklami prižgali kres, ki je kljub dežju lepo gorel, saj so ga domači gasilci lepo zložili. Hkrati sta, pod vodstvom Bojana Rajka, prisotne pozdravila radgonski podžupan David Roškar in generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije, Saška Kiara Kumer. Za zabavo na letošnjem kresu, ki je sovpadal tudi s 15 – letnico vstopa Slovenije v EU, so poleg domačih godbenikov, poskrbeli člani legendarne skupine Čuki, ki so enostavno razgnali oblake in močnejši dež. In vsi so poudarjali, kako velika škoda je da dežuje, saj bi v nasprotnem gotovo imeli rekorden obisk, ker so Čuki na tem območju zelo priljubljeni. Na prireditvi, kjer po ugodnih cenah ni manjkalo niti tradicionalnih klobas in čevapčičev ter tekočih dobrot, smo sicer med govorci večinoma slišali, že znane misli, da mora delavec biti pred dobičkom, in da pravice delavcem niso podeljene, ampak izborjene. Zato si delavci ob svojem prazniku, kot je med pozdravom vsem delavkam in delavcem, samozaposlenim, upokojencem, študentom, brezposelnim, v imenu največje slovenske sindikalne centrale, ZSSS, dejala slavnostna govornica Saška Kiara Kumer, zaslužijo čas za oddih, za sprostitev in za proslavitev svojega, delavskega praznika, praznika dela. Vsi našteti so po njenem neločljivo povezani z delom.
„Bodisi ste brez dela, ali pa ste delavci. Ko prenehate z delom, ste upokojenci, če ste pri delu samostojni, zaposlujete sami sebe. Naša identiteta, naš status v družbi, je neločljivo povezan s tem, na kakšen način delamo. Delo nas postavlja na družbeni zemljevid, s tem, kar delamo, se opredelimo in predstavimo. Danes ste med nami prodajalci in mehaniki, zdravniki in knjižničarji, prav za vse od nas pa velja, da z delom svojih rok in glave zagotavljamo kruh in življenje sebi in svoji družini. Naše službe so tako bistven del našega življenja, da se mora vsak izmed nas vprašati, kakšna je ta naša služba. A z vami pošteno ravnajo? So medsebojni odnosi spoštljivi? Ste dovolj plačani za to, kar počnete? A vaš delodajalec spoštuje zakon o delovnih razmerjih in kolektivne pogodbe, ki smo jih v vaši panogi izpogajali sindikati"? se je spraševala govornica.
Poudarila je tudi, da vedno znova ugotavljamo, da sicer živimo v demokratični družbi, kjer obstajajo zakoni, ki ščitijo položaj delavcev in njihovih izborjenih pravic, toda... „Jasno je, da imamo zakon, ki omejuje delovni čas, da obstaja zakon, ki ščiti ranljivejše skupine zaposlenih, kot so starejši, mladi, invalidi; da imamo zakon, ki določa, da je v primeru, da obstaja stalna potreba po delu, potrebno skleniti pogodbo o zaposlitvi, ne pa siliti delavce v prisilne s.p-je. Da imamo zakon, ki pravi, da se vsaka nadura plača, da se plačajo vsi dodatki na neugodne pogoje dela. Da imamo kolektivne pogodbe, s katerimi smo sindikati dogovorili višine dodatkov, potnih stroškov, malice, prevoza na delo, jubilejnih nagrad, solidarnostnih pomoči in še in še. Kljub temu pa je boleče očitno tudi nekaj drugega. Da naš sistem kapitalizma temelji na prelivanju dodane vrednosti, dobička, ki izhaja iz vašega dela, navzgor, k lastnikom. In da ta sistem po svoji naravi hoče vedno več, pri tem pa išče bližnjice in mu je zakonodaja, ki ščiti delavske pravice, v napoto! Cilj kapitala pa je enak. Združeni, povezani zaposleni, ki se zavedamo delavskih pravic, smo pri tem v napoto", je med drugim dejala Saška Kiara Kumer, ki je dodala, da „kapital zopet izkorišča dejstvo, da smo pridni in odgovorni. Da nam je dobro opravljeno delo vrednota. In prepričali so nas, da je dober delavec tisti, ki dela več, kot je treba, ki nikoli ne vpraša, zakaj. Ki je požrtvovalen in se oglasi na telefon tudi med vikendom ali zvečer...Ker delodajalci zahtevajo vedno več in več, mi pa to dovoljujemo. Ljudje so umirali, da so si izborili tri osmice, 8 ur za delo, 8 ur za počitek in 8 ur za prosti čas in družino. Danes pa se temu dosežku prostovoljno odpovedujemo. Pri nas delodajalci ugotavljajo, da za ta denar ne morejo več dobiti delavcev, potem pa, namesto, da bi zvišali plače, še bolj obremenijo vas, ki že delate. Dokler bomo zaposleni razmišljali samo o sebi in o svoji karieri, sprememb ne bo. Delavci v 19. stoletju so spremembe dosegli, ko so se med sabo povezali. Sindikalno povezali. Tudi sedaj velja, da zaposleni lahko kaj dosežemo samo, če smo enotni in držimo skupaj."

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Družabno Dogodki Čukom je na radgonskem kresovanju uspelo pregnali dež