Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Film Kolega požel bučen aplavz

 

Celovečerni film pod vodstvom Vasje Rovšnika je navdušil veliko množico ljudi, ki si ga je v soboto in nedeljo, 13. in 14. julija, ogledala na dvorišču radgonskega gradu

KolegaKot je povedal Vasja, je film črna komedija s pridihom grozljivke in je plod polletnega truda in odrekanja. »Najprej je bil mišljen le kot kratki film, a sem se kasneje odločil drugače. Medtem ko smo snemali prizore, sem ob večerih pisal dodatne zgodbe. Takrat sem se tudi odločil, da povežem prejšnji film s tem,« je povedal Vasja. Za celotno snemanje so porabili okrog tri tisoč evrov, pri čemer je največ sredstev prispeval sam. Pri tem projektu je sodelovalo več kot osemdeset amaterjev, ki so pri svojem delu, čeprav napornem, vseeno uživali.

»V bistvu se še sploh ne zavedamo, kako veliko stvar smo naredili. Naredili smo izdelek, ki je gledljiv in primerljiv s filmi, ki imajo več proračuna,« je povedal Jurij Husar, eden izmed glavnih igralcev. Nedvomno je s filmom bila zadovoljna tudi publika, ki se je v velikem številu zbrala in si večer popestrila z obilo užitka in smeha. »To je samo dokaz tega, da so Vasja in ekipa v Radgoni vedno bolj cenjeni. Je pokazatelj tega kar ljudje hočejo oziroma rabijo,« je dodal Samo Tuš, eden izmed igralcev.

Film bo na ogled še v torek, 16. julija ob deseti uri zvečer na Grossmannovem festivalu v Ljutomeru, njihov največji letošnji cilj pa je uvrstitev na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Kot je še dodal Samo »kvaliteta dela Vasje in njegove ekipe raste iz leta v leto. Njegovo delo v Radgoni nedvomno pušča sledi«.

 

Povedali so:

 

Vasja Rovšnik

Se je med snemanjem dogajalo kaj takega, kar ti je še posebej ostalo v spominu?

Takih dogodkov je bilo milijon. Pol leta smo snemali in bilo je zelo zanimivo. Spomnim se prizora, ko smo snemali v Borkovi hiši (moji stari hiši). Prav s tem namenom je pet mesecev nisem popolnoma nič pospravljal. Ko smo začeli snemati je bilo v njej pet stopinj. Da nas ni zeblo, smo si morali kuriti. Zdaj na zadnje pa smo se že potili, saj so se prostori zelo segreli. Prav zanimivo je, ko se tako spominjaš, da te je na začetku snemanja zeblo, zdaj na koncu pa ti je v istem prostoru bilo že tako vroče, da smo se vsi potili.

Kako je nastala ideja za to zgodbo?

Neko idejo sem imel napisano že jeseni, vendar je vse skupaj bilo mišljeno kot kratki film, trajajoč 20 minut. Ko smo že snemali in skorajda vse posneli, je bilo zmontiranega že za 37 minut. Kratki film tako ni mogel biti, rezanja pa bi bilo tudi preveč. Tako sem se nekje meseca januarja ali februarja odločil, da bo to celovečerni film. Hkrati s snemanjem sem pisal še zgodbe in se tudi odločil, da ga povežem z mojim prejšnjim filmom.

Kakšno je bilo sodelovanje z ekipo med snemanjem?

Imam srečo, da sem Radgončan, in da nisem iz drugih mest, kjer takšne simbioze med ljudmi ne poznajo. V tem projektu je sodelovalo več kot 80 ljudi in niti enkrat se nismo skregali, tako da moram reči, da imam okrog sebe odlično ekipo in vsi smo amaterji.

Torej boš še naprej sodeloval z njimi?

Ja, seveda. Brez moje ekipe ni mojih filmov.

Imaš za v prihodnje že kakšne ideje za novi film?

Ja, idejo imam že dve leti v glavi, ampak zdaj nekaj časa ne bom delal ničesar. Ustvariti celoten film je strašen fizični napor. Zadnji mesec sem skoraj vsak dan snemal, že tri ali štiri mesece sem vsak dan montiral. Ker imam doma družino, bi ob takšnem tempu vse skupaj težko obvladoval. Sedaj si bom vzel kar nekaj premora. Letos zagotovo ne bom več delal ničesar, kasneje pa bomo videli, če se mi bo skozi zimo kaj utrnilo. Sicer imam v glavi idejo o komediji, ampak še o tem premišljujem, ker nisem prepričan, če bi še šel v tako velik projekt brez finančnega zaledja. Celotno snemanje je zelo velik strošek.

Ampak je bilo financ vseeno dovolj, da ste naredili ta film…

Da je ta film takšen kot je, je bilo treba odšteti okrog 3000 evrov. Dve tretjini tega je šlo z mojega žepa. Pri tem delu je pač treba tvegati. Upam, da se mi bo nekaj povrnilo s prodajo vstopnic. S takšnim obiskom, kot je bil danes, lahko rečem, da polovico stroškov bom pokril. Res pa je, da nekaj sredstev dobimo še preko prek društva KUD Zrak. Še ena uspešna projekcija in stroški filma bi lahko bili pokriti. Je pa res, da lanskega filma nisem pokril. Vsekakor pa moram poudariti, da vsak izmed ekipe dela zastonj.

Ga nameravaš predvajati še kje drugje?

Poleg predvajanja na radgonskem gradu, bo predvajan še na 9. Grossmannovem festivalu v Ljutomeru. Nas letošnji cilj pa je, da se uvrstimo na Festival slovenskega filma Portorož, ki je največji filmski festival pri nas. Bom pa še film pošiljal na druge festivale.

Si zadovoljen s publiko?

Zelo sem zadovoljen. Niso zahtevni gledalci, zelo hitro jih spraviš v smeh. Domače mesto je najboljše.

 

Samo Tuš

Kako bi opisali občutke sedaj, ko je film končan, ko ga je publika videla?

Najprej moram reči, da sem zelo zadovoljen, ne toliko s svojim opravljenim delom v filmu, ampak, s kvaliteto dela in ustvarjenega filma, ki ga je posnel Vasja in njegove ekipe. Ta kvaliteta iz leta v leto raste.

Še boste z njimi sodelovali?

Ja, jaz to rad počnem.

Vam je med snemanjem ostalo v spominu kaj takega, kar vas bo še spremljalo še naprej?

Neki prijemi, ki jih imajo eni igralci, ki so sami naštudirali pristope, so univerzalni. Merilo ni, koliko ljudi je izdelek ustvarilo oz. delalo, ampak kako je narejeno. Pomembna je kvaliteta.

Je pa res, da me je med snemanjem zelo zeblo, medtem ko je Vasja celo zimo, ko smo snemali v njegovi stari hiši, bil v kratkih rokavih. Je sicer res, da smo jih segrevali, ampak on se ni prehladil.

Kakšno je bilo sodelovanje z ekipo?

V redu. Dobro sodelovanje se vidi skozi dobro ekipo, ki lahko še zadnji trenutek vse dobro spelje. Razumem se tudi z mlajšimi ljudmi in nimam nekih predsodkov.

Kako bi komentirali današnjo publiko?

To je samo dokaz tega, da so Vasja in ekipa v Radgoni vedno bolj cenjeni.

 

Jurij Husar

Kako bi opisal občutke, ko je enkrat film končan in viden s strani publike?

Če zdaj pomislim za pol leta nazaj in zdaj, ko je prišlo do finalnega zaključka, mislim, da nam ni še jasno, da smo naredili izdelek, ki je gledljiv in primerljiv s filmi, ki imajo več proračuna. Mislim, da je to dosežek, ki ne bi smel biti prezrt. To se je videlo tudi po odzivu publike. Super je, da je Radgona videla, da delamo v redu stvari. No, ne samo Radgona, tudi širša okolica je videla, da delamo kvalitetne zadeve z zelo malo denarja in veliko entuziazma.

Imaš kakšno izkušnjo, ki se je zgodila med snemanjem in se ti je vtisnila v spomin?

Tega je res veliko. Snemanja so bila skoraj kot neki praznik. Vsakič, ko si šel na snemanje, si vedel, da se bo zgodilo nekaj smešnega, nekaj nepredvidljivega in to nas je povezovalo v eno kemijo, kar se vidi tudi na platnu.

Še boš sodeloval?

Absolutno. To je sicer že moj tretji projekt z Vasjo, vendar si z njim želim še naprej sodelovati. Takšna želja kot jo ima on, je skorajda nepredstavljivo in jasno je, da to dela z velikim srcem in veseljem, ne na silo, ampak spontano in pristno.

Zdaj ko je film končan, bi morda kaj spremenil?

To seveda. Vedno se najdejo stvari, ki bi jih bilo potrebno spremeniti. Danes smo gledali film, kjer je bil zvok posnet le s fotoaparata, vendar je bilo vseeno gledljivo. Ampak to ni dovolj. Ko bo snemano z diktafonom bo vse boljše. Drugače pa mislim, da je bilo kar v redu. Dalo pa bi se vseeno kaj spremeniti.

Ste imeli s kakšnimi kadri posebne probleme?

Mislim, da je bilo najtežje snemati v tovarni, ko je prisotnih veliko ljudi in je potrebna velika koncentracija, predvsem ko se začnejo snemati dialogi. Meni osebno je najbolj fascinantno to, da pri naši amaterski skupini vse poteka spontano in na koncu zadeve delujejo brez da bi vedeli besedilo. Nihče ni vedel besedila na pamet, ampak smo vseeno posneli. Bi lahko rekel, da je to neke vrste čarovnija.

Kako bi s par besedami zaokrožil vaše celotno snemanje?

Za Radgono je bil dogodek leta. Je fascinanten izdelek v tem merilu oz. v okviru naših zmožnosti. Škoda je, da ni večjega posluha za pridobitev finančnih sredstev. Tako bi lahko naredili taki film, da bi bil gledljiv vsepovsod.

Kje pa ni posluha za finančna sredstva?

Jaz mislim, da je vse preveč na Vasji. On dela vse. Od kostumografije do tehničnih zadev, usklajuje termine, marketing itd. Mislim, da bi morali ekipo povečati in razdeliti vloge, da bi zadeva bolj tekla. Tisti, ki se s snemanjem filma ne ukvarjajo, ne vidijo, koliko je pri tem dela.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Film Film Kolega požel bučen aplavz