Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Premierno so predstavili grozljivko "Masaker 2"

( 2 Ocen ) 

Pomurska grozljivka Masaker 2 - Graba brez povratka, poleg navdušenja in smeha, nagnala tudi srh v kosti gledalcev

Masaker 2V deželi pionirja slovenskega filma, uglednega odvetnika Karola Grossmanna (rojen, 27. oktobra 1864, v bližnjih Drakovcih - umrl, 3. avgusta 1929 v Ljutomeru), v dvorani Antona Kocbeka, v Svetem Juriju ob Ščavnici, je v petek, 18.10. zvečer potekal izjemen filmski dogodek. Potem ko so z limuzino in po rdeči preprogi na prizorišče prišli ustvarjalci, je namreč na sporedu bila razprodana premiera amaterske grozljivke domačega filmskega ustvarjalca Boštjana Zorka, ki je med gledalci v nabito polni dvorani, vzbudila malo strahu in izzvala veliko smeha ter navdušenja. Kot je pred prikazom filma povedal režiser Zorko, je Masaker 2 - Graba brez povratka, nadaljevanje prvega dela istoimenskega filma, ki je nastal že pred štirimi leti.

Drugi del, 105 minutno grozljivko s pridihom humorja, je ekipa 30 prostovoljnih igralcev-protagonistov in še enkrat toliko statistov posnela v približno dveh mesecih, nastale stroške pa si je zasedba pokrila z lokalnimi sponzorji, ki so jih poiskali po končanem snemanju. Boštjan je požel uspeh že s prvim delom, lokalna skupnost, ki je napolnila dvorano, pa je pozdravila tudi njegovo nadaljevanje. Ob tem Zorko napoveduje že tretji del Masakra, saj je jasno, da ima publika rada tovrstne zgodbe. Amaterska grozljivka »z malo groze ter malo smeha in malo akcije«, poimenovana Masaker 2 - Graba brez povratka, je plod sodelovanja Filmske sekcije Z-Team in Ljubiteljskega dramskega društva Sveti Jurij ob Ščavnici. Film s krvavim imenom in krvavo vsebino, ki spominja na grozljivke iz 80-ih in 90-ih let, govori o skupini mladih, ki želijo na samem praznovati prijateljev rojstni dan. A, kot vedno, se tudi tokrat nekaj zalomi...

Tako se miren dan prijateljev se spremeni v nočno moro. Zabave željni mladi prijatelji imajo na razpolago tri različne lokacije za praznovanje rojstnega dne, a jim ni nobena po godu, tako da izberejo četrto možnost, ki se izkaže za najslabšo. »Znajdejo se v na videz mirni grabi, ki pa to nikakor ni. V njej namreč živi zamaskiran morilec s svojo družino. Tako se miren in lep dan prijateljev kaj kmalu spremeni v nočno moro in boj za preživetje,« zgodbo grozljivke povzame Boštjan Zorko, sicer ljubiteljski režiser, ki svoje delo za kamero vidi kot enega izmed mnogih konjičkov. Graba brez povratka, kot rečeno ni Zorkojev prvenec. Zgodba morilca iz »grabe« se je začela že s filmom Masaker iz leta 2009, ki je bil zastavljen kot grozljivka, a je naletel na očitke, da je, bolj kot grozljiv, komičen. In drugi del Masakra se nadaljuje prav tam kjer se je končal prvi del.

»Te domače amaterske filme je težko narediti, da ne bi bilo malo smeha med gledalci filma. Tako da smo v nadaljevanje namerno dali tudi kakšen komičen del. Tako da je nastala grozljivka z malo smeha in malo akcije,« pojasnjuje Zorko in dodaja, da 105 minutni film zaradi nasilnih in krvavih prizorov ni primeren za otroke  mlajše od 15 let. V grozljivem nadaljevanju, ki so ga začeli snemati v začetku julija letos, se je Zorku pridružilo trideset igralcev in še enkrat toliko statistov. Osrednje like v zgodbi so tako zaigrali: Sonja Karlo, Matjaž Hasl, Mojca Korošec, Mateja Kolar, Darko Kolar, Luka Lesjak, Miha Klobasa, Melanija Šinkovec, Boris Košnik in Lidija Zorko, medtem ko je Marjan Zorko prevzel vlogo morilca..."Snemali smo večinoma na istih lokacijah kot prvi del, torej v domačem kraju Kutinci in okolici, drugače pa tudi v Sv. Juriju ob Ščavnici, Okoslavcih, ter osrednji del filma na Goričkem, v vasi Selo. Film je nadaljevanje prvega dela iz leta 2009. Torej, če se je prvi del dogajal eno soboto, se ta nadaljuje isto soboto zvečer in potem celo nedeljo vse do ponedeljka zjutraj", pravi Zorko.

Povedal nam je tudi, da je bilo planirano, da bi film mogoče že snemali tisto leto takoj po prvem delu (2010), vendar niso prišli skup. „Upam, da za naslednji film ne bomo porabili štiri leta. Kot rečeno snemati smo začeli nekje v sredini meseca julija in smo snemali večinoma čez vikende, ko so igralci imeli čas. Vse skupaj je trajalo okrog 15 snemalnih dni. Zadnje prizore pa smo snemali proti koncu septembra. Sem pa takrat, ko ni bilo snemanj že malo sproti montiral film, tako da ni vse ostalo za konec. Tako je film bil zmontiran tri dni pred samo premiero. V tem filmu je dosti več sodelujočih kot v prvem. Film pa je tudi dosti daljši od prvega. Prvi je trajal 65 minut, drugi pa traja 104 minute", pove Zorko, ki je še posebej ponosen na najmlajšo igralko Stašo Rozman Zorko, ki je med snemanjem filma bila stara leto in pol...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Film Premierno so predstavili grozljivko "Masaker 2"