Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Premierno so predstavili grozljivko "Masaker 2"

( 2 Ocen ) 

Pomurska grozljivka Masaker 2 - Graba brez povratka, poleg navdušenja in smeha, nagnala tudi srh v kosti gledalcev

Masaker 2V deželi pionirja slovenskega filma, uglednega odvetnika Karola Grossmanna (rojen, 27. oktobra 1864, v bližnjih Drakovcih - umrl, 3. avgusta 1929 v Ljutomeru), v dvorani Antona Kocbeka, v Svetem Juriju ob Ščavnici, je v petek, 18.10. zvečer potekal izjemen filmski dogodek. Potem ko so z limuzino in po rdeči preprogi na prizorišče prišli ustvarjalci, je namreč na sporedu bila razprodana premiera amaterske grozljivke domačega filmskega ustvarjalca Boštjana Zorka, ki je med gledalci v nabito polni dvorani, vzbudila malo strahu in izzvala veliko smeha ter navdušenja. Kot je pred prikazom filma povedal režiser Zorko, je Masaker 2 - Graba brez povratka, nadaljevanje prvega dela istoimenskega filma, ki je nastal že pred štirimi leti.

Drugi del, 105 minutno grozljivko s pridihom humorja, je ekipa 30 prostovoljnih igralcev-protagonistov in še enkrat toliko statistov posnela v približno dveh mesecih, nastale stroške pa si je zasedba pokrila z lokalnimi sponzorji, ki so jih poiskali po končanem snemanju. Boštjan je požel uspeh že s prvim delom, lokalna skupnost, ki je napolnila dvorano, pa je pozdravila tudi njegovo nadaljevanje. Ob tem Zorko napoveduje že tretji del Masakra, saj je jasno, da ima publika rada tovrstne zgodbe. Amaterska grozljivka »z malo groze ter malo smeha in malo akcije«, poimenovana Masaker 2 - Graba brez povratka, je plod sodelovanja Filmske sekcije Z-Team in Ljubiteljskega dramskega društva Sveti Jurij ob Ščavnici. Film s krvavim imenom in krvavo vsebino, ki spominja na grozljivke iz 80-ih in 90-ih let, govori o skupini mladih, ki želijo na samem praznovati prijateljev rojstni dan. A, kot vedno, se tudi tokrat nekaj zalomi...

Tako se miren dan prijateljev se spremeni v nočno moro. Zabave željni mladi prijatelji imajo na razpolago tri različne lokacije za praznovanje rojstnega dne, a jim ni nobena po godu, tako da izberejo četrto možnost, ki se izkaže za najslabšo. »Znajdejo se v na videz mirni grabi, ki pa to nikakor ni. V njej namreč živi zamaskiran morilec s svojo družino. Tako se miren in lep dan prijateljev kaj kmalu spremeni v nočno moro in boj za preživetje,« zgodbo grozljivke povzame Boštjan Zorko, sicer ljubiteljski režiser, ki svoje delo za kamero vidi kot enega izmed mnogih konjičkov. Graba brez povratka, kot rečeno ni Zorkojev prvenec. Zgodba morilca iz »grabe« se je začela že s filmom Masaker iz leta 2009, ki je bil zastavljen kot grozljivka, a je naletel na očitke, da je, bolj kot grozljiv, komičen. In drugi del Masakra se nadaljuje prav tam kjer se je končal prvi del.

»Te domače amaterske filme je težko narediti, da ne bi bilo malo smeha med gledalci filma. Tako da smo v nadaljevanje namerno dali tudi kakšen komičen del. Tako da je nastala grozljivka z malo smeha in malo akcije,« pojasnjuje Zorko in dodaja, da 105 minutni film zaradi nasilnih in krvavih prizorov ni primeren za otroke  mlajše od 15 let. V grozljivem nadaljevanju, ki so ga začeli snemati v začetku julija letos, se je Zorku pridružilo trideset igralcev in še enkrat toliko statistov. Osrednje like v zgodbi so tako zaigrali: Sonja Karlo, Matjaž Hasl, Mojca Korošec, Mateja Kolar, Darko Kolar, Luka Lesjak, Miha Klobasa, Melanija Šinkovec, Boris Košnik in Lidija Zorko, medtem ko je Marjan Zorko prevzel vlogo morilca..."Snemali smo večinoma na istih lokacijah kot prvi del, torej v domačem kraju Kutinci in okolici, drugače pa tudi v Sv. Juriju ob Ščavnici, Okoslavcih, ter osrednji del filma na Goričkem, v vasi Selo. Film je nadaljevanje prvega dela iz leta 2009. Torej, če se je prvi del dogajal eno soboto, se ta nadaljuje isto soboto zvečer in potem celo nedeljo vse do ponedeljka zjutraj", pravi Zorko.

Povedal nam je tudi, da je bilo planirano, da bi film mogoče že snemali tisto leto takoj po prvem delu (2010), vendar niso prišli skup. „Upam, da za naslednji film ne bomo porabili štiri leta. Kot rečeno snemati smo začeli nekje v sredini meseca julija in smo snemali večinoma čez vikende, ko so igralci imeli čas. Vse skupaj je trajalo okrog 15 snemalnih dni. Zadnje prizore pa smo snemali proti koncu septembra. Sem pa takrat, ko ni bilo snemanj že malo sproti montiral film, tako da ni vse ostalo za konec. Tako je film bil zmontiran tri dni pred samo premiero. V tem filmu je dosti več sodelujočih kot v prvem. Film pa je tudi dosti daljši od prvega. Prvi je trajal 65 minut, drugi pa traja 104 minute", pove Zorko, ki je še posebej ponosen na najmlajšo igralko Stašo Rozman Zorko, ki je med snemanjem filma bila stara leto in pol...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Film Premierno so predstavili grozljivko "Masaker 2"