Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Na 4. vaških igrah v Lutvercih je kar 41 dekletov in fantov streljajo s fračo

Vaške igre LutverciKrajevno vaški odbor Lutverci (Apaška dolina), ki ga vodi predsednik Viktor Sterniša, je konec minulega tedna, na domačem nogometnem igrišču v Lutvercih, pripravil 4. šaljive vaške igre ter streljanje s fračo, na katerih so v šestih zabavnih nalogah tekmovale štiri ekipe. Organizatorji so jih pričakovali nekoliko več, a tudi tako je bilo sila veselo in zabavno. Na igrah, ki so poleg nastopajočih, pritegnile veliko obiskovalcev iz Lutvercev in sosednjih vasi, so nastopili: PGD Lutverci (Jolanda Čerin, Tina Rojc, Patricija Flisar, Jana Kardinar, Tomas Slekovec, Danijel Kotnik, Niko Mulec), PGD Sveta Ana (Nejc Zorec, Matjaž Urošević, Domen Grajfoner, Sašo Zemljič, Valentina Konrad, Nataša Vodan), ekipa Kmetije 2017 (Sabina Mlakar, Maja Alič, Katja Poljanšek, Tomaž Begovič, Monika Košenina, Jan Klobasa, Mitja Roban) in "Dobrovoljčki" (Doris Sterniša, Jože Sterniša, Dani Sterniša, Anže Žnuderl, Milica Hozjan, Matjaž Soklič, Dejan Jaušovec, Doroteja Belna), katere člani prihajajo iz Prlekije. Posebni magnet za obiskovalce, zlasti tiste mlajše, so bili člani ekipe šova „Kmetija 2017", med katerimi je bil tudi domačin iz Gornje Radgone Jan Klobasa.

PGD Sveta Ana pred ekipo šova „Kmetija 2017

Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Premierno so predstavili grozljivko "Masaker 2"

( 2 Ocen ) 

Pomurska grozljivka Masaker 2 - Graba brez povratka, poleg navdušenja in smeha, nagnala tudi srh v kosti gledalcev

Masaker 2V deželi pionirja slovenskega filma, uglednega odvetnika Karola Grossmanna (rojen, 27. oktobra 1864, v bližnjih Drakovcih - umrl, 3. avgusta 1929 v Ljutomeru), v dvorani Antona Kocbeka, v Svetem Juriju ob Ščavnici, je v petek, 18.10. zvečer potekal izjemen filmski dogodek. Potem ko so z limuzino in po rdeči preprogi na prizorišče prišli ustvarjalci, je namreč na sporedu bila razprodana premiera amaterske grozljivke domačega filmskega ustvarjalca Boštjana Zorka, ki je med gledalci v nabito polni dvorani, vzbudila malo strahu in izzvala veliko smeha ter navdušenja. Kot je pred prikazom filma povedal režiser Zorko, je Masaker 2 - Graba brez povratka, nadaljevanje prvega dela istoimenskega filma, ki je nastal že pred štirimi leti.

Drugi del, 105 minutno grozljivko s pridihom humorja, je ekipa 30 prostovoljnih igralcev-protagonistov in še enkrat toliko statistov posnela v približno dveh mesecih, nastale stroške pa si je zasedba pokrila z lokalnimi sponzorji, ki so jih poiskali po končanem snemanju. Boštjan je požel uspeh že s prvim delom, lokalna skupnost, ki je napolnila dvorano, pa je pozdravila tudi njegovo nadaljevanje. Ob tem Zorko napoveduje že tretji del Masakra, saj je jasno, da ima publika rada tovrstne zgodbe. Amaterska grozljivka »z malo groze ter malo smeha in malo akcije«, poimenovana Masaker 2 - Graba brez povratka, je plod sodelovanja Filmske sekcije Z-Team in Ljubiteljskega dramskega društva Sveti Jurij ob Ščavnici. Film s krvavim imenom in krvavo vsebino, ki spominja na grozljivke iz 80-ih in 90-ih let, govori o skupini mladih, ki želijo na samem praznovati prijateljev rojstni dan. A, kot vedno, se tudi tokrat nekaj zalomi...

Tako se miren dan prijateljev se spremeni v nočno moro. Zabave željni mladi prijatelji imajo na razpolago tri različne lokacije za praznovanje rojstnega dne, a jim ni nobena po godu, tako da izberejo četrto možnost, ki se izkaže za najslabšo. »Znajdejo se v na videz mirni grabi, ki pa to nikakor ni. V njej namreč živi zamaskiran morilec s svojo družino. Tako se miren in lep dan prijateljev kaj kmalu spremeni v nočno moro in boj za preživetje,« zgodbo grozljivke povzame Boštjan Zorko, sicer ljubiteljski režiser, ki svoje delo za kamero vidi kot enega izmed mnogih konjičkov. Graba brez povratka, kot rečeno ni Zorkojev prvenec. Zgodba morilca iz »grabe« se je začela že s filmom Masaker iz leta 2009, ki je bil zastavljen kot grozljivka, a je naletel na očitke, da je, bolj kot grozljiv, komičen. In drugi del Masakra se nadaljuje prav tam kjer se je končal prvi del.

»Te domače amaterske filme je težko narediti, da ne bi bilo malo smeha med gledalci filma. Tako da smo v nadaljevanje namerno dali tudi kakšen komičen del. Tako da je nastala grozljivka z malo smeha in malo akcije,« pojasnjuje Zorko in dodaja, da 105 minutni film zaradi nasilnih in krvavih prizorov ni primeren za otroke  mlajše od 15 let. V grozljivem nadaljevanju, ki so ga začeli snemati v začetku julija letos, se je Zorku pridružilo trideset igralcev in še enkrat toliko statistov. Osrednje like v zgodbi so tako zaigrali: Sonja Karlo, Matjaž Hasl, Mojca Korošec, Mateja Kolar, Darko Kolar, Luka Lesjak, Miha Klobasa, Melanija Šinkovec, Boris Košnik in Lidija Zorko, medtem ko je Marjan Zorko prevzel vlogo morilca..."Snemali smo večinoma na istih lokacijah kot prvi del, torej v domačem kraju Kutinci in okolici, drugače pa tudi v Sv. Juriju ob Ščavnici, Okoslavcih, ter osrednji del filma na Goričkem, v vasi Selo. Film je nadaljevanje prvega dela iz leta 2009. Torej, če se je prvi del dogajal eno soboto, se ta nadaljuje isto soboto zvečer in potem celo nedeljo vse do ponedeljka zjutraj", pravi Zorko.

Povedal nam je tudi, da je bilo planirano, da bi film mogoče že snemali tisto leto takoj po prvem delu (2010), vendar niso prišli skup. „Upam, da za naslednji film ne bomo porabili štiri leta. Kot rečeno snemati smo začeli nekje v sredini meseca julija in smo snemali večinoma čez vikende, ko so igralci imeli čas. Vse skupaj je trajalo okrog 15 snemalnih dni. Zadnje prizore pa smo snemali proti koncu septembra. Sem pa takrat, ko ni bilo snemanj že malo sproti montiral film, tako da ni vse ostalo za konec. Tako je film bil zmontiran tri dni pred samo premiero. V tem filmu je dosti več sodelujočih kot v prvem. Film pa je tudi dosti daljši od prvega. Prvi je trajal 65 minut, drugi pa traja 104 minute", pove Zorko, ki je še posebej ponosen na najmlajšo igralko Stašo Rozman Zorko, ki je med snemanjem filma bila stara leto in pol...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Film Premierno so predstavili grozljivko "Masaker 2"