Niti mraz in megla nista ovira za obisk Miklošovega senja v središču Murske Sobote - več tisoč obiskovalcev je najbolj segalo po kuhanem vinu in kuhanim klobasam

Miklavžev sejemPoleg „Trezinega senja" (Terezijin sejem), ki vsako leto 15. oktobra poteka v središču Murske Sobote, je „Miklošovo senje" (Miklavžev sejem), ki je na sporedu vsako leto 6. decembra (sv. Nikolaj je namreč zavetnik murskosoboške župnije in mesta Murska Sobota op.p.), gotovo ena največjih družabnih in tudi etnoloških prireditev v Murski Soboti in okolici. In to se je potrdilo tudi letos, ko kakšnim tristotim sejmarjem – razstavljalcem oz. prodajalcem, ter več tisočim obiskovalcem, niti mraz in megla, ki sta pritiskala ves dan, nista mogla do živega. Tako je tradicionalno Miklošovo senje tudi tokrat privabila množice obiskovalcev, saj je Slovenska in še nekatere ulice, že od zgodnjega jutra bila polna prodajalcev in obiskovalcev.

V soboto na klobaso in

Generacija prvošolčkov iz šolskega leta 1958/59 spet v šolskih klopeh

Obletnica šole 1958-66Bila je prav vesela in prijetna tista sobota, ko so se za svoje srečanje odločili, sedaj že sami upokojenci, ki so se prvič srečali natanko pred oseminpetdesetimi leti, ko so v šolskem letu 1958/59 bili prvošolčki in prvošolke na OŠ Radgona. Od takrat so naslednjih osem let skupaj sedeli v šolskih klopeh, si nabirali znanje in izkušnje v šoli, ki je takrat bila na radgonskem gradu, ter se potem razšli, vsak za svojim ciljem, vsak za svojo prihodnostjo. To je torej bilo pred dobrega pol stoletja, poleti 1966 in zato so kar nekaj časa potekale aktivnosti, da bi se omenjena generacija v kateri je kar 66 najstnikov končalo osnovnošolsko izobraževanje spet srečala. Hodili so v dveh oddelkih, kjer sta bila razrednika Avgust Posavec in Franc Stergar.

Prvič so se srečali pred 58, razšli pa pred 50 leti...

Znova lepo obiskan smučarski sejem v Gornji Radgoni - lastnike je zamenjalo veliko rabljene zimske in smučarske opreme

Ski sejem GRPodobno kot že skoraj 30 let doslej, je Smučarski klub Radgona, ki uspešno deluje več desetletij, in ki šteje okoli 130 članic in članov, tudi letos pripravil tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme in vseh drugih potrebščin za zimske športe in rekreacijo. Ker je interes ponudnikov opreme bil zelo velik, so sejem pripravili na prostem, ob gasilskem domu v Gornji Radgoni, kjer se je v lepem in sončnem, a dokaj mrzlem vremenu zbralo veliko prodajalcev in kupcev opreme kakor tudi opazovalcev. Medtem ko lastniki in upravljalci zimsko - športnih središč, smučišč, vlečnic, žičnic..., čakajo, da bi padlo čim več snega, ki da bi ostal 'vse tja do maja', pa v številnih slovenskih družinah razmišljajo o tem, kako nabaviti zelo drago smučarsko opremo. In ker je veliko družin, ki si ne morejo privoščiti nove in drage smučarske opreme, ob tem pa predvsem otroci hitro prerastejo tovrstno opremo, so prav dobrodošli 'sejmi rabljene smučarske opreme', katere po večini slovenskih mest in krajev organizirajo smučarski in drugi klubi.

Otroška oprema je bila najbolj iskana

Sveti Miklavž pričakal otroke v trgovini Jager v Radencih

Sveti Miklavž JagerSpet je leto naokrog, in tu je mesec december, ki ga poznamo kot mesec lepih mislih, miru, voščil ter obdarovanj. Prav tako sodijo v ta sklop prazničnih dogodkov ali kot rečemo v ljudskem tonu » Veseli december«, trije dobri možje, ki obdarujejo pridnost otrok, sveti Miklavž ter lika Božiček in Dedek Mraz.

Prišel je Sveti Miklavž

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Poleti so snemali, sedaj predstavljajo

 

Etnološko kulturno društvo Künštni Prleki 

Film PrlekijaV Svetem Juriju ob Ščavnici, Ljutomeru, Negovi, Križevcih... je že potekala premierna predstavitev druge serije dokumentarnih filmov iz ciklusa Dežela med Muro in Dravo oz. Prleki med Muro in Dravo. Gre za štiri nove filme, ki prikazujejo potovanje Künštnih Prlekov preko Jeruzalemsko - Ormoških goric do Ljutomera in po Murskem polju preko Križevcev do Radgonsko - Kapelskih goric, Negove, Rodmošcev, torej do rojstne hiše akademika dr. Antona Trstenjaka. Na svojih potepanjih po Prlekiji in Slovenskih goricah so Künštni Prleki, v toplih pomladnih, poletnih in jesenskih dnevih snemali, sedaj pa na istem območju svoje posnetke predstavljajo.

In povsod, kjer se pojavijo se predstavitve filmov udeleži veliko domačinov in gostov. Tako so se med drugimi, v Kulturnem in upravnem središču Sveti Jurij ob Ščavnici, znašli tudi domači župan Anton Slana, predsednik sveta Lokalne akcijske skupine (LAS) Prlekija Stanko Ivanušič, sicer župan občine Razkrižje, in vodja ljutomerske enote Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS Mira Rebernik Žižek. Vsi omenjeni so pozdravili zbrane v dvorani, po nastopu skupine Künštni Prleki, pa je potekala predstavitev štirih turistično-promocijskih filmov, ki so nastali kot končni cilj projekta.
Nosilec projekta „V živi sliki in besedi po enajstih občinah LAS Prlekija – drugi del, ki je sofinanciran iz evropskih sredstev, je Etnološko kulturno društvo Künštni Prleki, katerega člani se od vsega začetka delovanja trudijo ohraniti in negovati bogato kulturno dediščino, ljudsko izročilo in pristna narečja območja LAS Prlekija. V prvem in drugem delu projekta je nastal filmski zapis v seriji osmih nadaljevanj po 25 minut, v katerih je podeželsko območje enajstih občin LAS Prlekija prikazano v »živi sliki in prleški besedi«, in gledalcu skuša kar najbolje približati njegove lepote in posebnosti. Snemanje filmov je potekalo v obliki potovanj po Prlekiji, kjer so nastopajoči, člani skupine Künštni Prleki, srečevali predstavnike občin in domačine, se družili z društvi in organizacijami, ki delujejo v posameznih občinah, spoznavali kulturne, etnološke in naravne znamenitosti posameznih delov Prlekije ter spremljali pomembnejše dogodke in prireditve, ki tam potekajo. Prebivalci so bili aktivno vključeni v delo pri oblikovanju vsebin, v katerih je predstavljen njihov kraj.
Z izvajanjem drugega dela projekta so avtorji pričeli lani in do novembra letos posneli štiri filme, vsak od njih je v končni verziji dolg 25 minut. Projekt je neprofiten, njegova skupna vrednost pa znaša 29.750 evrov. Pri tem je bil znesek sofinanciranja iz naslova Leader 22.206 evrov, nosilec projekta pa je zagotovil lastni delež v višini 7.543 evrov. »Ob tem je zanimivo, da je bilo pred prijavo na projekt na računu društva le 35 evrov, a smo kljub temu imeli dovolj poguma, da smo se prijavili ter s pomočjo sponzorjev in različnih organizacij dokazali, da se dajo stvari izpeljati tudi na takšen način,« je povedal vodja projekta Klaus Dieter Požgan z Inštituta za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti v Ljutomeru.

V „živi sliki in prleški besedi" želijo ohraniti in negovati bogato kulturno dediščino, ljudsko izročilo in pristna narečja Prlekije

V seriji štirih filmov Künštni Prleki potujejo preko Jeruzalemsko-Ormoških goric do Ljutomera in po Murskem polju prek Križevcev, do Radgonsko-Kapelskih goric, Negove in Rodmošcev, kjer se pot konča pri rojstni hiši rojaka, akademika dr. Antona Trstenjaka. »Človek iz Prlekije bi si mislil, da tako ali tako pozna že vse te poti, ampak šele ko se poda na njih, vidi, koliko stvari, presenečenj, zanimivosti ter prijaznih in gostoljubnih ljudi je še na tej relaciji za odkrivanje. Še zdaj, ko se spomnim določenih prizorov s snemanja, od otrok, ki so se podili in igrali nogomet na njivi, pa vse do konjskih dirk, ko slišiš gromki topot kopit, dobim kurjo polt,« je izpostavil predsednik EKD Künštni Prleki Milan Belec, ki dodaja, da je namen omenjenega projekta prispevati k povečanju pripadnosti prebivalcev skupni identiteti območja LAS Prlekija in k prepoznavanju lokalnih posebnosti kot vrednote v duhovnem in materialnem smislu in kot priložnosti za razvoj. Hkrati je projekt prispeval k izboljšanju samopodobe prebivalcev Prlekije, k dvigu zanimanja za turistično ponudbo podeželskega območja in k povečanju prepoznavnosti in privlačnosti območja Prlekije v slovenskem in širšem prostoru.
Prlekija ponuja splet mehkih gričev s pisano preprogo prleške ravnice. Vzpon na sleherni hrib je bogato poplačan s prečudovitim razgledom po razgibani pokrajini. Rodovitni ravninski deli Prlekije so kot pisana preproga, v kateri so njive, travniki, meje in potoki prepleteni v neponovljive vzorce.

Sprehodi v naravi, kolesarjenje, ribolov, jahanje ali sprostitev v naravi ali termah so samo nekatere od možnosti, ki jih razgibana pokrajina nudi. „Člani EKD Künštni Prleki se zahvaljujemo vsem sodelujočim. Na premieri smo spoznali da je naš cilj dosežen, pokazali smo bogastvo in raznolikost med Muro in Dravo. Poiskali smo posebnosti ki zaznamujejo to pokrajino, govorica je bogastvo, odprtost ljudi pa daje temu prostoru neprecenljivo vrednoto. Nismo želeli opredeljevati ljudi, naš cilj je, da pokažemo, kako tukaj živijo ljudje, ki so ponosni na vse kar jih obdaja. Prlek je človek vesele narave, velikega srca in darežljivih pridnih rok. Je človek ob katerem se vsak počuti dobrodošel", je dodal Belec.

Vsa ta sporočila so obiskovalci na premieri pri Sv. Juriju ob Ščavnici vzeli za svoje. Po končani projekciji so ustvarjalci poželi bučen aplavz. Stiski rok in čestitke so se kar vrstile. Prijetno druženje je trajalo do pozne nočne ure. „Obrnili smo list zgodovine in zapisali z velikimi črkami poglavje katero bo ostalo neizbrisni dokument in dokaz za vse čase, da so tu ljudje, ki lahko s ponosom povedo da so Prleki. Filmi bodo ostali edinstven prikaz kakšnega še ni bilo v zgodovini teh krajev", je zaključil predsednik Künštnih Prlekov.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Film Poleti so snemali, sedaj predstavljajo