V tem prvem tromesečju letošnjega leta, se po gasilskih domovih izvajajo redni letni občni zbori Prostovoljnih gasilskih društev, kjer se pregleda minulo delo ter se obenem snujejo novi načrti in cilji za tekoče aktivno leto. Ob tej priložnosti se tudi podeljujejo najrazličnejše zahvale, priznanja, odlikovanja, povišanja, obletnice ter nazivi. Tudi na občnem zboru Prostovoljnega društva Orehovci so ob koncu podelili pisano paleto priznanj in zahval. Med njimi pa je najbolj izstopala listina za naziv »častni poveljnik«, ki jo je prejel starosta PGD Orehovci Franc Domajnko.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer se vedno nekaj dogaja, so se pred kratkim stanovalci tri dni zapored veselili in plesali. Med drugim so pripravili tudi tradicionalno druženje z Valentinovim srčkovim plesom. Že pred začetkom plesa so zaposleni izdelali verižice s srčki, ki so jih razdelili stanovalcem in tako poskrbeli za pravo vzdušje ob tem prazniku. Zato se je že ob zbiranju navzočih v avli opazilo prijetno vzdušje ob pričakovanju ponovnega druženja.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer praznujejo prvih deset let obstoja in delovanja, pogosto poskrbijo, da so praznični dnevi nepozabni. In tako je bilo v letošnjem februarju, ko je najprej bil kulturni dan, nato pust, pa Valentinovo... Ob letošnjem pustu so tako organizirali pravo »mini pustno rajanje« na katerem so sodelovale vse generacije. Dom so namreč na dan pustovanja obiskali najprej otroci iz sosednjega Vrtca Manka Golarja, ki so stanovalcem pripravili mimohod v pustnih maskah. Na obraze prisotnih v avli so pričarali široke nasmehe in dobra volja se je nenadoma razlila kar po celem DSO. Otroci in prijazne vzgojiteljice, ki so bile tudi lepo našemljene, so se razveselili ocvrtih »mišk« in soka, saj jih je direktor DSO-GR d.o.o., mag. Marjan Žula, povabil na druženje po uspešnem mimohodu in se hkrati zahvalil za »obisk maškar«.
Na območju Slovenske Bistrice je Pohodniška sekcija ŠD Elektro Maribor pripravila 4. Nejčev spominski pohod, s katerim so udeleženci počastili spomin na mladega sodelavca-električarja, Nejca Mesariča. Kot je znano je pred štirimi leti, v pričetku februarja, Slovenijo zajela izjemna naravna ujma. Pri odpravljanju posledic, ki jih je povzročil žled, in pri ponovnem vzpostavljanju oskrbe prebivalstva z električno energijo, je življenje tragično izgubil mlad fant Nejc Mesarič. V spomin nanj in na njegov pogum je letos tako organiziran že četrti pohod in spominska slovesnost, ki so se je, že tradicionalno, udeležili tudi predstavniki Hrvaškega elektrogospodarstva (Hrvatske elektroprivrede), ki so pred leti z odlično usposobljenimi ekipami priskočili na pomoč slovenskim elektromonterjem pri odpravljanju zahtevnih posledic vremenske ujme.Poleti so snemali, sedaj predstavljajo
Etnološko kulturno društvo Künštni Prleki
V Svetem Juriju ob Ščavnici, Ljutomeru, Negovi, Križevcih... je že potekala premierna predstavitev druge serije dokumentarnih filmov iz ciklusa Dežela med Muro in Dravo oz. Prleki med Muro in Dravo. Gre za štiri nove filme, ki prikazujejo potovanje Künštnih Prlekov preko Jeruzalemsko - Ormoških goric do Ljutomera in po Murskem polju preko Križevcev do Radgonsko - Kapelskih goric, Negove, Rodmošcev, torej do rojstne hiše akademika dr. Antona Trstenjaka. Na svojih potepanjih po Prlekiji in Slovenskih goricah so Künštni Prleki, v toplih pomladnih, poletnih in jesenskih dnevih snemali, sedaj pa na istem območju svoje posnetke predstavljajo.
In povsod, kjer se pojavijo se predstavitve filmov udeleži veliko domačinov in gostov. Tako so se med drugimi, v Kulturnem in upravnem središču Sveti Jurij ob Ščavnici, znašli tudi domači župan Anton Slana, predsednik sveta Lokalne akcijske skupine (LAS) Prlekija Stanko Ivanušič, sicer župan občine Razkrižje, in vodja ljutomerske enote Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS Mira Rebernik Žižek. Vsi omenjeni so pozdravili zbrane v dvorani, po nastopu skupine Künštni Prleki, pa je potekala predstavitev štirih turistično-promocijskih filmov, ki so nastali kot končni cilj projekta.
Nosilec projekta „V živi sliki in besedi po enajstih občinah LAS Prlekija – drugi del, ki je sofinanciran iz evropskih sredstev, je Etnološko kulturno društvo Künštni Prleki, katerega člani se od vsega začetka delovanja trudijo ohraniti in negovati bogato kulturno dediščino, ljudsko izročilo in pristna narečja območja LAS Prlekija. V prvem in drugem delu projekta je nastal filmski zapis v seriji osmih nadaljevanj po 25 minut, v katerih je podeželsko območje enajstih občin LAS Prlekija prikazano v »živi sliki in prleški besedi«, in gledalcu skuša kar najbolje približati njegove lepote in posebnosti. Snemanje filmov je potekalo v obliki potovanj po Prlekiji, kjer so nastopajoči, člani skupine Künštni Prleki, srečevali predstavnike občin in domačine, se družili z društvi in organizacijami, ki delujejo v posameznih občinah, spoznavali kulturne, etnološke in naravne znamenitosti posameznih delov Prlekije ter spremljali pomembnejše dogodke in prireditve, ki tam potekajo. Prebivalci so bili aktivno vključeni v delo pri oblikovanju vsebin, v katerih je predstavljen njihov kraj.
Z izvajanjem drugega dela projekta so avtorji pričeli lani in do novembra letos posneli štiri filme, vsak od njih je v končni verziji dolg 25 minut. Projekt je neprofiten, njegova skupna vrednost pa znaša 29.750 evrov. Pri tem je bil znesek sofinanciranja iz naslova Leader 22.206 evrov, nosilec projekta pa je zagotovil lastni delež v višini 7.543 evrov. »Ob tem je zanimivo, da je bilo pred prijavo na projekt na računu društva le 35 evrov, a smo kljub temu imeli dovolj poguma, da smo se prijavili ter s pomočjo sponzorjev in različnih organizacij dokazali, da se dajo stvari izpeljati tudi na takšen način,« je povedal vodja projekta Klaus Dieter Požgan z Inštituta za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti v Ljutomeru.
V „živi sliki in prleški besedi" želijo ohraniti in negovati bogato kulturno dediščino, ljudsko izročilo in pristna narečja Prlekije
V seriji štirih filmov Künštni Prleki potujejo preko Jeruzalemsko-Ormoških goric do Ljutomera in po Murskem polju prek Križevcev, do Radgonsko-Kapelskih goric, Negove in Rodmošcev, kjer se pot konča pri rojstni hiši rojaka, akademika dr. Antona Trstenjaka. »Človek iz Prlekije bi si mislil, da tako ali tako pozna že vse te poti, ampak šele ko se poda na njih, vidi, koliko stvari, presenečenj, zanimivosti ter prijaznih in gostoljubnih ljudi je še na tej relaciji za odkrivanje. Še zdaj, ko se spomnim določenih prizorov s snemanja, od otrok, ki so se podili in igrali nogomet na njivi, pa vse do konjskih dirk, ko slišiš gromki topot kopit, dobim kurjo polt,« je izpostavil predsednik EKD Künštni Prleki Milan Belec, ki dodaja, da je namen omenjenega projekta prispevati k povečanju pripadnosti prebivalcev skupni identiteti območja LAS Prlekija in k prepoznavanju lokalnih posebnosti kot vrednote v duhovnem in materialnem smislu in kot priložnosti za razvoj. Hkrati je projekt prispeval k izboljšanju samopodobe prebivalcev Prlekije, k dvigu zanimanja za turistično ponudbo podeželskega območja in k povečanju prepoznavnosti in privlačnosti območja Prlekije v slovenskem in širšem prostoru.
Prlekija ponuja splet mehkih gričev s pisano preprogo prleške ravnice. Vzpon na sleherni hrib je bogato poplačan s prečudovitim razgledom po razgibani pokrajini. Rodovitni ravninski deli Prlekije so kot pisana preproga, v kateri so njive, travniki, meje in potoki prepleteni v neponovljive vzorce.
Sprehodi v naravi, kolesarjenje, ribolov, jahanje ali sprostitev v naravi ali termah so samo nekatere od možnosti, ki jih razgibana pokrajina nudi. „Člani EKD Künštni Prleki se zahvaljujemo vsem sodelujočim. Na premieri smo spoznali da je naš cilj dosežen, pokazali smo bogastvo in raznolikost med Muro in Dravo. Poiskali smo posebnosti ki zaznamujejo to pokrajino, govorica je bogastvo, odprtost ljudi pa daje temu prostoru neprecenljivo vrednoto. Nismo želeli opredeljevati ljudi, naš cilj je, da pokažemo, kako tukaj živijo ljudje, ki so ponosni na vse kar jih obdaja. Prlek je človek vesele narave, velikega srca in darežljivih pridnih rok. Je človek ob katerem se vsak počuti dobrodošel", je dodal Belec.
Vsa ta sporočila so obiskovalci na premieri pri Sv. Juriju ob Ščavnici vzeli za svoje. Po končani projekciji so ustvarjalci poželi bučen aplavz. Stiski rok in čestitke so se kar vrstile. Prijetno druženje je trajalo do pozne nočne ure. „Obrnili smo list zgodovine in zapisali z velikimi črkami poglavje katero bo ostalo neizbrisni dokument in dokaz za vse čase, da so tu ljudje, ki lahko s ponosom povedo da so Prleki. Filmi bodo ostali edinstven prikaz kakšnega še ni bilo v zgodovini teh krajev", je zaključil predsednik Künštnih Prlekov.
