Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Poleti so snemali, sedaj predstavljajo

 

Etnološko kulturno društvo Künštni Prleki 

Film PrlekijaV Svetem Juriju ob Ščavnici, Ljutomeru, Negovi, Križevcih... je že potekala premierna predstavitev druge serije dokumentarnih filmov iz ciklusa Dežela med Muro in Dravo oz. Prleki med Muro in Dravo. Gre za štiri nove filme, ki prikazujejo potovanje Künštnih Prlekov preko Jeruzalemsko - Ormoških goric do Ljutomera in po Murskem polju preko Križevcev do Radgonsko - Kapelskih goric, Negove, Rodmošcev, torej do rojstne hiše akademika dr. Antona Trstenjaka. Na svojih potepanjih po Prlekiji in Slovenskih goricah so Künštni Prleki, v toplih pomladnih, poletnih in jesenskih dnevih snemali, sedaj pa na istem območju svoje posnetke predstavljajo.

In povsod, kjer se pojavijo se predstavitve filmov udeleži veliko domačinov in gostov. Tako so se med drugimi, v Kulturnem in upravnem središču Sveti Jurij ob Ščavnici, znašli tudi domači župan Anton Slana, predsednik sveta Lokalne akcijske skupine (LAS) Prlekija Stanko Ivanušič, sicer župan občine Razkrižje, in vodja ljutomerske enote Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS Mira Rebernik Žižek. Vsi omenjeni so pozdravili zbrane v dvorani, po nastopu skupine Künštni Prleki, pa je potekala predstavitev štirih turistično-promocijskih filmov, ki so nastali kot končni cilj projekta.
Nosilec projekta „V živi sliki in besedi po enajstih občinah LAS Prlekija – drugi del, ki je sofinanciran iz evropskih sredstev, je Etnološko kulturno društvo Künštni Prleki, katerega člani se od vsega začetka delovanja trudijo ohraniti in negovati bogato kulturno dediščino, ljudsko izročilo in pristna narečja območja LAS Prlekija. V prvem in drugem delu projekta je nastal filmski zapis v seriji osmih nadaljevanj po 25 minut, v katerih je podeželsko območje enajstih občin LAS Prlekija prikazano v »živi sliki in prleški besedi«, in gledalcu skuša kar najbolje približati njegove lepote in posebnosti. Snemanje filmov je potekalo v obliki potovanj po Prlekiji, kjer so nastopajoči, člani skupine Künštni Prleki, srečevali predstavnike občin in domačine, se družili z društvi in organizacijami, ki delujejo v posameznih občinah, spoznavali kulturne, etnološke in naravne znamenitosti posameznih delov Prlekije ter spremljali pomembnejše dogodke in prireditve, ki tam potekajo. Prebivalci so bili aktivno vključeni v delo pri oblikovanju vsebin, v katerih je predstavljen njihov kraj.
Z izvajanjem drugega dela projekta so avtorji pričeli lani in do novembra letos posneli štiri filme, vsak od njih je v končni verziji dolg 25 minut. Projekt je neprofiten, njegova skupna vrednost pa znaša 29.750 evrov. Pri tem je bil znesek sofinanciranja iz naslova Leader 22.206 evrov, nosilec projekta pa je zagotovil lastni delež v višini 7.543 evrov. »Ob tem je zanimivo, da je bilo pred prijavo na projekt na računu društva le 35 evrov, a smo kljub temu imeli dovolj poguma, da smo se prijavili ter s pomočjo sponzorjev in različnih organizacij dokazali, da se dajo stvari izpeljati tudi na takšen način,« je povedal vodja projekta Klaus Dieter Požgan z Inštituta za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti v Ljutomeru.

V „živi sliki in prleški besedi" želijo ohraniti in negovati bogato kulturno dediščino, ljudsko izročilo in pristna narečja Prlekije

V seriji štirih filmov Künštni Prleki potujejo preko Jeruzalemsko-Ormoških goric do Ljutomera in po Murskem polju prek Križevcev, do Radgonsko-Kapelskih goric, Negove in Rodmošcev, kjer se pot konča pri rojstni hiši rojaka, akademika dr. Antona Trstenjaka. »Človek iz Prlekije bi si mislil, da tako ali tako pozna že vse te poti, ampak šele ko se poda na njih, vidi, koliko stvari, presenečenj, zanimivosti ter prijaznih in gostoljubnih ljudi je še na tej relaciji za odkrivanje. Še zdaj, ko se spomnim določenih prizorov s snemanja, od otrok, ki so se podili in igrali nogomet na njivi, pa vse do konjskih dirk, ko slišiš gromki topot kopit, dobim kurjo polt,« je izpostavil predsednik EKD Künštni Prleki Milan Belec, ki dodaja, da je namen omenjenega projekta prispevati k povečanju pripadnosti prebivalcev skupni identiteti območja LAS Prlekija in k prepoznavanju lokalnih posebnosti kot vrednote v duhovnem in materialnem smislu in kot priložnosti za razvoj. Hkrati je projekt prispeval k izboljšanju samopodobe prebivalcev Prlekije, k dvigu zanimanja za turistično ponudbo podeželskega območja in k povečanju prepoznavnosti in privlačnosti območja Prlekije v slovenskem in širšem prostoru.
Prlekija ponuja splet mehkih gričev s pisano preprogo prleške ravnice. Vzpon na sleherni hrib je bogato poplačan s prečudovitim razgledom po razgibani pokrajini. Rodovitni ravninski deli Prlekije so kot pisana preproga, v kateri so njive, travniki, meje in potoki prepleteni v neponovljive vzorce.

Sprehodi v naravi, kolesarjenje, ribolov, jahanje ali sprostitev v naravi ali termah so samo nekatere od možnosti, ki jih razgibana pokrajina nudi. „Člani EKD Künštni Prleki se zahvaljujemo vsem sodelujočim. Na premieri smo spoznali da je naš cilj dosežen, pokazali smo bogastvo in raznolikost med Muro in Dravo. Poiskali smo posebnosti ki zaznamujejo to pokrajino, govorica je bogastvo, odprtost ljudi pa daje temu prostoru neprecenljivo vrednoto. Nismo želeli opredeljevati ljudi, naš cilj je, da pokažemo, kako tukaj živijo ljudje, ki so ponosni na vse kar jih obdaja. Prlek je človek vesele narave, velikega srca in darežljivih pridnih rok. Je človek ob katerem se vsak počuti dobrodošel", je dodal Belec.

Vsa ta sporočila so obiskovalci na premieri pri Sv. Juriju ob Ščavnici vzeli za svoje. Po končani projekciji so ustvarjalci poželi bučen aplavz. Stiski rok in čestitke so se kar vrstile. Prijetno druženje je trajalo do pozne nočne ure. „Obrnili smo list zgodovine in zapisali z velikimi črkami poglavje katero bo ostalo neizbrisni dokument in dokaz za vse čase, da so tu ljudje, ki lahko s ponosom povedo da so Prleki. Filmi bodo ostali edinstven prikaz kakšnega še ni bilo v zgodovini teh krajev", je zaključil predsednik Künštnih Prlekov.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Film Poleti so snemali, sedaj predstavljajo