Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Poleti so snemali, sedaj predstavljajo

 

Etnološko kulturno društvo Künštni Prleki 

Film PrlekijaV Svetem Juriju ob Ščavnici, Ljutomeru, Negovi, Križevcih... je že potekala premierna predstavitev druge serije dokumentarnih filmov iz ciklusa Dežela med Muro in Dravo oz. Prleki med Muro in Dravo. Gre za štiri nove filme, ki prikazujejo potovanje Künštnih Prlekov preko Jeruzalemsko - Ormoških goric do Ljutomera in po Murskem polju preko Križevcev do Radgonsko - Kapelskih goric, Negove, Rodmošcev, torej do rojstne hiše akademika dr. Antona Trstenjaka. Na svojih potepanjih po Prlekiji in Slovenskih goricah so Künštni Prleki, v toplih pomladnih, poletnih in jesenskih dnevih snemali, sedaj pa na istem območju svoje posnetke predstavljajo.

In povsod, kjer se pojavijo se predstavitve filmov udeleži veliko domačinov in gostov. Tako so se med drugimi, v Kulturnem in upravnem središču Sveti Jurij ob Ščavnici, znašli tudi domači župan Anton Slana, predsednik sveta Lokalne akcijske skupine (LAS) Prlekija Stanko Ivanušič, sicer župan občine Razkrižje, in vodja ljutomerske enote Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS Mira Rebernik Žižek. Vsi omenjeni so pozdravili zbrane v dvorani, po nastopu skupine Künštni Prleki, pa je potekala predstavitev štirih turistično-promocijskih filmov, ki so nastali kot končni cilj projekta.
Nosilec projekta „V živi sliki in besedi po enajstih občinah LAS Prlekija – drugi del, ki je sofinanciran iz evropskih sredstev, je Etnološko kulturno društvo Künštni Prleki, katerega člani se od vsega začetka delovanja trudijo ohraniti in negovati bogato kulturno dediščino, ljudsko izročilo in pristna narečja območja LAS Prlekija. V prvem in drugem delu projekta je nastal filmski zapis v seriji osmih nadaljevanj po 25 minut, v katerih je podeželsko območje enajstih občin LAS Prlekija prikazano v »živi sliki in prleški besedi«, in gledalcu skuša kar najbolje približati njegove lepote in posebnosti. Snemanje filmov je potekalo v obliki potovanj po Prlekiji, kjer so nastopajoči, člani skupine Künštni Prleki, srečevali predstavnike občin in domačine, se družili z društvi in organizacijami, ki delujejo v posameznih občinah, spoznavali kulturne, etnološke in naravne znamenitosti posameznih delov Prlekije ter spremljali pomembnejše dogodke in prireditve, ki tam potekajo. Prebivalci so bili aktivno vključeni v delo pri oblikovanju vsebin, v katerih je predstavljen njihov kraj.
Z izvajanjem drugega dela projekta so avtorji pričeli lani in do novembra letos posneli štiri filme, vsak od njih je v končni verziji dolg 25 minut. Projekt je neprofiten, njegova skupna vrednost pa znaša 29.750 evrov. Pri tem je bil znesek sofinanciranja iz naslova Leader 22.206 evrov, nosilec projekta pa je zagotovil lastni delež v višini 7.543 evrov. »Ob tem je zanimivo, da je bilo pred prijavo na projekt na računu društva le 35 evrov, a smo kljub temu imeli dovolj poguma, da smo se prijavili ter s pomočjo sponzorjev in različnih organizacij dokazali, da se dajo stvari izpeljati tudi na takšen način,« je povedal vodja projekta Klaus Dieter Požgan z Inštituta za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti v Ljutomeru.

V „živi sliki in prleški besedi" želijo ohraniti in negovati bogato kulturno dediščino, ljudsko izročilo in pristna narečja Prlekije

V seriji štirih filmov Künštni Prleki potujejo preko Jeruzalemsko-Ormoških goric do Ljutomera in po Murskem polju prek Križevcev, do Radgonsko-Kapelskih goric, Negove in Rodmošcev, kjer se pot konča pri rojstni hiši rojaka, akademika dr. Antona Trstenjaka. »Človek iz Prlekije bi si mislil, da tako ali tako pozna že vse te poti, ampak šele ko se poda na njih, vidi, koliko stvari, presenečenj, zanimivosti ter prijaznih in gostoljubnih ljudi je še na tej relaciji za odkrivanje. Še zdaj, ko se spomnim določenih prizorov s snemanja, od otrok, ki so se podili in igrali nogomet na njivi, pa vse do konjskih dirk, ko slišiš gromki topot kopit, dobim kurjo polt,« je izpostavil predsednik EKD Künštni Prleki Milan Belec, ki dodaja, da je namen omenjenega projekta prispevati k povečanju pripadnosti prebivalcev skupni identiteti območja LAS Prlekija in k prepoznavanju lokalnih posebnosti kot vrednote v duhovnem in materialnem smislu in kot priložnosti za razvoj. Hkrati je projekt prispeval k izboljšanju samopodobe prebivalcev Prlekije, k dvigu zanimanja za turistično ponudbo podeželskega območja in k povečanju prepoznavnosti in privlačnosti območja Prlekije v slovenskem in širšem prostoru.
Prlekija ponuja splet mehkih gričev s pisano preprogo prleške ravnice. Vzpon na sleherni hrib je bogato poplačan s prečudovitim razgledom po razgibani pokrajini. Rodovitni ravninski deli Prlekije so kot pisana preproga, v kateri so njive, travniki, meje in potoki prepleteni v neponovljive vzorce.

Sprehodi v naravi, kolesarjenje, ribolov, jahanje ali sprostitev v naravi ali termah so samo nekatere od možnosti, ki jih razgibana pokrajina nudi. „Člani EKD Künštni Prleki se zahvaljujemo vsem sodelujočim. Na premieri smo spoznali da je naš cilj dosežen, pokazali smo bogastvo in raznolikost med Muro in Dravo. Poiskali smo posebnosti ki zaznamujejo to pokrajino, govorica je bogastvo, odprtost ljudi pa daje temu prostoru neprecenljivo vrednoto. Nismo želeli opredeljevati ljudi, naš cilj je, da pokažemo, kako tukaj živijo ljudje, ki so ponosni na vse kar jih obdaja. Prlek je človek vesele narave, velikega srca in darežljivih pridnih rok. Je človek ob katerem se vsak počuti dobrodošel", je dodal Belec.

Vsa ta sporočila so obiskovalci na premieri pri Sv. Juriju ob Ščavnici vzeli za svoje. Po končani projekciji so ustvarjalci poželi bučen aplavz. Stiski rok in čestitke so se kar vrstile. Prijetno druženje je trajalo do pozne nočne ure. „Obrnili smo list zgodovine in zapisali z velikimi črkami poglavje katero bo ostalo neizbrisni dokument in dokaz za vse čase, da so tu ljudje, ki lahko s ponosom povedo da so Prleki. Filmi bodo ostali edinstven prikaz kakšnega še ni bilo v zgodovini teh krajev", je zaključil predsednik Künštnih Prlekov.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Film Poleti so snemali, sedaj predstavljajo