„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Poleti so snemali, sedaj predstavljajo

 

Etnološko kulturno društvo Künštni Prleki 

Film PrlekijaV Svetem Juriju ob Ščavnici, Ljutomeru, Negovi, Križevcih... je že potekala premierna predstavitev druge serije dokumentarnih filmov iz ciklusa Dežela med Muro in Dravo oz. Prleki med Muro in Dravo. Gre za štiri nove filme, ki prikazujejo potovanje Künštnih Prlekov preko Jeruzalemsko - Ormoških goric do Ljutomera in po Murskem polju preko Križevcev do Radgonsko - Kapelskih goric, Negove, Rodmošcev, torej do rojstne hiše akademika dr. Antona Trstenjaka. Na svojih potepanjih po Prlekiji in Slovenskih goricah so Künštni Prleki, v toplih pomladnih, poletnih in jesenskih dnevih snemali, sedaj pa na istem območju svoje posnetke predstavljajo.

In povsod, kjer se pojavijo se predstavitve filmov udeleži veliko domačinov in gostov. Tako so se med drugimi, v Kulturnem in upravnem središču Sveti Jurij ob Ščavnici, znašli tudi domači župan Anton Slana, predsednik sveta Lokalne akcijske skupine (LAS) Prlekija Stanko Ivanušič, sicer župan občine Razkrižje, in vodja ljutomerske enote Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS Mira Rebernik Žižek. Vsi omenjeni so pozdravili zbrane v dvorani, po nastopu skupine Künštni Prleki, pa je potekala predstavitev štirih turistično-promocijskih filmov, ki so nastali kot končni cilj projekta.
Nosilec projekta „V živi sliki in besedi po enajstih občinah LAS Prlekija – drugi del, ki je sofinanciran iz evropskih sredstev, je Etnološko kulturno društvo Künštni Prleki, katerega člani se od vsega začetka delovanja trudijo ohraniti in negovati bogato kulturno dediščino, ljudsko izročilo in pristna narečja območja LAS Prlekija. V prvem in drugem delu projekta je nastal filmski zapis v seriji osmih nadaljevanj po 25 minut, v katerih je podeželsko območje enajstih občin LAS Prlekija prikazano v »živi sliki in prleški besedi«, in gledalcu skuša kar najbolje približati njegove lepote in posebnosti. Snemanje filmov je potekalo v obliki potovanj po Prlekiji, kjer so nastopajoči, člani skupine Künštni Prleki, srečevali predstavnike občin in domačine, se družili z društvi in organizacijami, ki delujejo v posameznih občinah, spoznavali kulturne, etnološke in naravne znamenitosti posameznih delov Prlekije ter spremljali pomembnejše dogodke in prireditve, ki tam potekajo. Prebivalci so bili aktivno vključeni v delo pri oblikovanju vsebin, v katerih je predstavljen njihov kraj.
Z izvajanjem drugega dela projekta so avtorji pričeli lani in do novembra letos posneli štiri filme, vsak od njih je v končni verziji dolg 25 minut. Projekt je neprofiten, njegova skupna vrednost pa znaša 29.750 evrov. Pri tem je bil znesek sofinanciranja iz naslova Leader 22.206 evrov, nosilec projekta pa je zagotovil lastni delež v višini 7.543 evrov. »Ob tem je zanimivo, da je bilo pred prijavo na projekt na računu društva le 35 evrov, a smo kljub temu imeli dovolj poguma, da smo se prijavili ter s pomočjo sponzorjev in različnih organizacij dokazali, da se dajo stvari izpeljati tudi na takšen način,« je povedal vodja projekta Klaus Dieter Požgan z Inštituta za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti v Ljutomeru.

V „živi sliki in prleški besedi" želijo ohraniti in negovati bogato kulturno dediščino, ljudsko izročilo in pristna narečja Prlekije

V seriji štirih filmov Künštni Prleki potujejo preko Jeruzalemsko-Ormoških goric do Ljutomera in po Murskem polju prek Križevcev, do Radgonsko-Kapelskih goric, Negove in Rodmošcev, kjer se pot konča pri rojstni hiši rojaka, akademika dr. Antona Trstenjaka. »Človek iz Prlekije bi si mislil, da tako ali tako pozna že vse te poti, ampak šele ko se poda na njih, vidi, koliko stvari, presenečenj, zanimivosti ter prijaznih in gostoljubnih ljudi je še na tej relaciji za odkrivanje. Še zdaj, ko se spomnim določenih prizorov s snemanja, od otrok, ki so se podili in igrali nogomet na njivi, pa vse do konjskih dirk, ko slišiš gromki topot kopit, dobim kurjo polt,« je izpostavil predsednik EKD Künštni Prleki Milan Belec, ki dodaja, da je namen omenjenega projekta prispevati k povečanju pripadnosti prebivalcev skupni identiteti območja LAS Prlekija in k prepoznavanju lokalnih posebnosti kot vrednote v duhovnem in materialnem smislu in kot priložnosti za razvoj. Hkrati je projekt prispeval k izboljšanju samopodobe prebivalcev Prlekije, k dvigu zanimanja za turistično ponudbo podeželskega območja in k povečanju prepoznavnosti in privlačnosti območja Prlekije v slovenskem in širšem prostoru.
Prlekija ponuja splet mehkih gričev s pisano preprogo prleške ravnice. Vzpon na sleherni hrib je bogato poplačan s prečudovitim razgledom po razgibani pokrajini. Rodovitni ravninski deli Prlekije so kot pisana preproga, v kateri so njive, travniki, meje in potoki prepleteni v neponovljive vzorce.

Sprehodi v naravi, kolesarjenje, ribolov, jahanje ali sprostitev v naravi ali termah so samo nekatere od možnosti, ki jih razgibana pokrajina nudi. „Člani EKD Künštni Prleki se zahvaljujemo vsem sodelujočim. Na premieri smo spoznali da je naš cilj dosežen, pokazali smo bogastvo in raznolikost med Muro in Dravo. Poiskali smo posebnosti ki zaznamujejo to pokrajino, govorica je bogastvo, odprtost ljudi pa daje temu prostoru neprecenljivo vrednoto. Nismo želeli opredeljevati ljudi, naš cilj je, da pokažemo, kako tukaj živijo ljudje, ki so ponosni na vse kar jih obdaja. Prlek je človek vesele narave, velikega srca in darežljivih pridnih rok. Je človek ob katerem se vsak počuti dobrodošel", je dodal Belec.

Vsa ta sporočila so obiskovalci na premieri pri Sv. Juriju ob Ščavnici vzeli za svoje. Po končani projekciji so ustvarjalci poželi bučen aplavz. Stiski rok in čestitke so se kar vrstile. Prijetno druženje je trajalo do pozne nočne ure. „Obrnili smo list zgodovine in zapisali z velikimi črkami poglavje katero bo ostalo neizbrisni dokument in dokaz za vse čase, da so tu ljudje, ki lahko s ponosom povedo da so Prleki. Filmi bodo ostali edinstven prikaz kakšnega še ni bilo v zgodovini teh krajev", je zaključil predsednik Künštnih Prlekov.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Film Poleti so snemali, sedaj predstavljajo