Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta!

 

V Pomurju, Porabju in hrvaškem Zagorju, so v mednarodni produkciji (SI, HU,CRO) posneli serijo petih dokumentarnih filmov, kjer mladi potrjujejo, da se ne pustijo „voditi žejne čez vodo"

Lucija ŠiftarPred dnevi so v okviru projekta „Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta" (The Famous Five at the Crossroads of the European Parliament), posneli pet dokumentarnih filmov dolžine 25 min, v katerih so sodelovali mladi iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Idejno izhodišče za nastanek dokumentarnih filmov, ki ga je posnela ekipa v sestavi: Režiserka, soscenaristka in direktorica fotografije Lucija Šiftar, scenarist Miki Milivoj Roš, snemalec in montažer: Alen Hoheger, snemalka tona Sandra Mohorič, producent pa Simon Balažic, je priljubljena serija mladinskih pustolovskih romanov The Famous five, angleške pisateljice Enid Blyton, kjer štirje prijatelji in njihov pes skozi posamezne napete zgodbe raziskujejo zapletene prigode v njihovem lokalnem okolju.

„Mene je k sodelovanju privabila Televizija AS, ki je odgovorna za snemanje petih filmov. Snemali smo v treh državah, kar ima še posebno draž, saj skozi filme spoznamo različna okolja, ki pa so spet tukaj blizu. Vsaka izmed šol, pet dijakov in njihov mentor, je prispevala po eno temo, ki smo jo po opravljeni raziskavi prenesli na filmski trak", pravi režiserka Lucija Šiftar.
Za produkcijo petih dokumentarnih filmov so vzpostavili sodelovanje s petimi vzgojno-izobraževalnimi zavodi iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske, in sicer z Biotehniško šolo Rakičan, Gimnazijo Murska Sobota, in Gimnazijo Franca Miklošiča Ljutomer iz Slovenije, ter Drugo gimnazijo Varaždin iz Hrvaške in Gimnazijo Mihaly Vörösmarty Monošter iz Madžarske. Iz vsake srednje šole so preko avdicij in priporočil izbrali skupino petih mladostnikov in jim dodelili raziskovalno tematiko, ki je povezana z njihovim področjem izobraževanja. Priprave za projekt, avdicije, raziskovanje, snemanje in montaža filmov je sicer trajala med lanskim novembrom in letošnjim poletjem.
V projektu murskosoboške Televizije AS so skupine prijateljev iz različnih lokalnih okoljih iz treh držav, raziskovali primere dobrih praks, ki na podlagi odločitev Evropskega parlamenta vplivajo na njihovo življenje in življenje njihovih sokrajanov v lokalnem okolju. Skozi raziskovanje petih tematik poti mladih raziskovalcev vodijo v Evropski parlament (EP), kjer so se sprejele politične odločitve kot predpogoj za nastale spremembe, ki vplivajo na življenje v lokalnem okolju. Mladi so se na svoji poti raziskovanja srečevali s funkcionarji na lokalni, državni in evropski ravni, vir informacij pa so črpali tudi iz konkretne lokalne problematike. Ob tem so spoznavali ustroj EP, njegovo vlogo, način delovanja in vpliv odločitev na vsakdan lokalnega prebivalstva. „Teme, ki jih obravnavajo dokumentarni filmi so: kmetijstvo; pravosodje, svoboda in varnost; manjšine in vloga parlamenta pri poročilih o napredku držav kandidatk za članstvo v EU; kultura in izobraževanje Erasmus+; ter program čezmejnega sodelovanja", pravi režiserka Lucija Šiftar, ki dodaja, da so mladi skozi pet dokumentarnih filmov s pomočjo svojih sogovornikov, spoznanj in primerov dobrih praks ugotavljali, kako smo prebivalci lokalnega okolja kot državljani Evropske unije soudeleženi v sistemu odločitev EU poslancev (SI, HU, HR) kot predstavnikov političnih skupin v EP. V tem oziru so mladi raziskali in predstavili pet pomembnih tematskih sklopov s katerimi se aktivno ukvarja EP.
Režiserka Šiftarjeva poudarja, da je vsaka izmed tem, ki so jih obdelali bila po svoje zanimiva in aktualna: „Predvsem je zanimivo videti kako preprosti ljudje, državljani Evropske unije, razmišljajo o temah, ki se vedno odvijajo okrog njih. Ugotovitve so, da večina ljudi o teh temah razmišlja površno, podrobneje pa se posveti kakšni zadevi le ko je v njo neposredno vpleten, denimo na mora na sodišče. Veseli me, da se dijaki niso pustili voditi in vleči za nos, temveč so razmišljali s svojo glavo. Bili so zelo pronicljivi in iznajdljivi". Šiftarjeva je prepričana, da so (bodo) gledalci skozi obravnavane tematike, ki so v stilu raziskovalne mladinske igre predstavljene v petih filmih, gledalci preko mladih raziskovalcev spoznali, kako na videz neka manjša odločitev EP posredno preko državne in nato preko lokalne politike blagodejno in spodbudno vpliva na lokalno okolje ter na povečanje kvalitete življenja v lokalnem okolju. Filme sicer predvajajo na lokalno-regionalnih televizijskih postajah po Sloveniji, kot so: PeTV Ptuj, VTV Velenje, TV Vaš kanal Novo mesto, Gea TV Ljubljana, GTV - Gorenjska televizija, TV Galeja Ilirska Bistrica..., premierne predstavitve pa so bile v Murski Soboti, Varaždinu in Monoštru.
Režiserka petih filmov Lucija Šiftar, ki prihaja iz Černelavcev pri Murski Soboti, je leta 2009 končala Višjo šolo za multimedije, med leti 2009 - 2013 pa je zaključila še študij na AGRFT (Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani). Poklicno je usmerjena v filmsko-televizijsko in video ustvarjanje, v prostem času pa najraje bere, obiskuje planine in pleše. Kljub Lucijini mladosti je njena filmografija kar obsežna. Poleg dokumentarca Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta, kjer se podpisuje kot režiserka, njena filmografija, med drugimi zajema tudi: Besame, kratki dokumentarni - direktorica fotografije; LOV_E, celovečerni dokumentarni – snemalka; 100 točk, kratki igrani - direktorica fotografije; Druga violina, kratki dokumentarni - direktorica fotografije; Viva la Musica, kratki dokumentarni - direktorica fotografije; Časovna banka, kratki dokumentarni - direktorica fotografije; Radio aktivnosti, kratki dokumentarno-igrani, režiserka...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Film Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta!