Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon
Malonogometni prijatelji so ob rojstnem dnevu nazdravili Danilu Steyerju

Malonogometni prijatelji so ob rojstnem dnevu nazdravili Danilu Steyerju

Vinska reprezentanca „tesno" pred Bullsi V vasici Plitvica v Apaški dolini, kjer živi le nekaj...

Jenamena - nogometni turnir

Jenamena - nogometni turnir

Pravosodni organi pred novinarji, občinarji in podjetniki V okviru „Jenamena festa 2019" je...

Oračem so podelili pokale Pomurskega sejma »Agra 2019«

Oračem so podelili pokale Pomurskega sejma »Agra 2019«

Darko med plugu krajniki, Štefan med obračalniki Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra v...

  • Malonogometni prijatelji so ob rojstnem dnevu nazdravili Danilu Steyerju
  • Jenamena - nogometni turnir
  • Oračem so podelili pokale Pomurskega sejma »Agra 2019«

Pomurski sejem

Pomurski sejem na stičišču različnosti

Pomurski sejemPomurski sejem domuje v Gornji Radgoni, mestu ob reki Muri in ob tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. Mesto osredišča krajev na severovzhodu Slovenije, ki so že več kot stoletje znani pod imenom Pomurje. Pokrajina, ki obsega ravnine na desnem in levem bregu Mure ter vinorodna gričevja od Radgonsko-Kapelskih do Lendavskih goric in do Goričkega, je izrazito kmetijska, saj je na njenih dobrih 6 odstotkih površine Slovenije več kot 22 odstotkov vseh slovenskih njiv in vrtov ter več kot 11 odstotkov vseh slovenskih vinogradov.Pomurski sejemMesto pod Grajskim gričem je od nekdaj tržno središče za kmetijske pridelke in vino. Sloves Gornje Radgone kot živahnega sejemskega središča širijo sejemska srečanja različnih gospodarskih strok, bistvo vsega pa je kmetijstvo. Poleg mednarodno uveljavljenega Kmetijsko-živilskega sejma to tradicijo bogatijo ocenjevanja različnih pridelkov in izdelkov ter ocenjevanje vin.

 

Gornja Radgona na stičišču Slovenije, Avstrije in Madžarske je mesto različnih sledi, mesto različnih spominov in tradicij, mesto živahnih izmenjav izkušenj in idej. Med mnogimi posebnostmi ji pečat tržne živahnosti in podjetne izzivalnosti daje prav Pomurski sejem. Današnji sejmi presenečajo z obiljem različnosti, ki obiskovalca napolni z neštetimi vtisi. V svoji raznoterosti pa so vendarle zgolj nadaljevanje že stoletja dolgih tradicij. Gornja Radgona je imela že v srednjem veku pomembne tržne privilegije, zlasti v trgovini z vinom. Sicer pa sega prva pisna omemba Radgone kot sejemskega mesta že v leto 1401. Ob koncu 15. stoletja so imeli en tedenski in štiri letne sejme.

V 19. stoletju so nastali iz semnjev sejmi, prireditve v pravem pomenu te besede. Septembra 1877 je bila v Radgoni velika kmetijska razstava, ki jo je po pričevanju takratnega poročevalca v treh dneh obiskalo kar 15 tisoč obiskovalcev. Po 2. svetovni vojni sta gospodarski razcvet Pomurske regije in njen na novo opredeljen pomen v mednarodnem prostoru rodila potrebo po sodobnih sejemskih prireditvah.

Bogata industrijska in kmetijska ponudba se je želela predstaviti domačemu povpraševanju, pa tudi tujemu, predvsem iz avstrijskih in madžarskih regij. Vse večje pa je bilo tudi povpraševanje po blagu za reprodukcijo in široko potrošnjo. V začetku šestdesetih let je zato dozorela zamisel o nadaljevanju sejemske tradicije v Gornji Radgoni.

 

Pomurski sejemŽe prva prireditev Pomurskega sejma leta 1962 je napovedovala možnost, širšega mednarodnega sodelovanja. Na takratno regionalno sejemsko prireditev je prišlo veliko obiskovalcev iz sosednje Avstrije, otvoritve pa se je udeležila močna avstrijska delegacija.

Najprej trdnjava, potlej trg, nato živahno mesto - Radgona je bila zaradi svoje lege na meji med ogrskim kraljestvom in avstrijskim cesarstvom že zgodaj sejemski kraj. Viri jo kot trg omenjajo leta 1265, že dobrih trideset let pozneje pa kot mestno naselbino, kar kaže na živahno gospodarsko življenje. « ... dosedanji Radgonski sejmi so zaradi velikega prometa v gospodarskem oziru Pomurski sejemvažni in čedalje bolj obiskovani. Torej se je nadejati, da bodo tudi novi mesečni sejmi splošno koristili in se jih občestvu priporočuje.« S temi besedami je odločbo Deželne vlade iz leta 1878, ki je odobrila živinske sejme vsak prvi četrtek v mesecu, obrazložil Mestni urad. Na velik promet v gospodarskem oziru so lahko tudi po letu 1945 računali pomurski okrajni sejmi oz. razstave gospodarstva. Pravi razcvet in mednarodni pomen pa je napovedovala odločitev Okrajne zbornice za trgovino in gostinstvo, ki je Radgoni namenila še vlogo gostiteljice obmejnega sejma. Uresničil jo je Pomurski sejem, ki je svojoprvo prireditev odprl leta 1962.

Pomurski sejemV Gornji Radgoni je bila leta 1962 organizirana prva sejemska prireditev pod imenom Pomurski sejem. Enotedensko predstavitev regionalnega gospodarstva je odprl tedanji Pomurski sejempredsednik združene Okrajne zbornice za Pomurje, Joško Slavič, prireditev pa si je ogledalo več kot 35 tisoč obiskovalcev. Čeprav je bil prvi sejem potrošniško usmerjen, je bilo že tedaj mogoče slutiti, da bo igral pomembno vlogo pri krepitvi izmenjave v okviru maloobmejnega blagovnega prometa med Jugoslavijo in Avstrijo. To je napovedovalo tudi veliko število obiskovalcev iz Avstrije.

Pomurski sejemPo dveh potrošniških prireditvah je Pomurski sejem leta 1964 našel svoj pravi cilj v usmeritvi v kmetijstvo. Na 4. sejmu leta 1966 je imela na sejmu pomembno mesto kmetijska mehanizacija, organizirana pa je bila tudi prva razstava in prodaja plemenskih govedi. Leto kasneje je bil prostor za predstavitev kmetijske mehanizacije podvojen, organizirane pa so bile tudi različne oblike izmenjave idej in informacij o tehnologiji. Značaj kmetijskega sejma se je še okrepil v sedemdesetih letih, ko so postale strokovne razstave in posvetovanja njegova razpoznavna stalnica.

 

Pomurski sejemPomurski sejem se je že v prvem desetletju začel razvijati v mednarodno pomembno prireditev. Že leta 1967 je bilo na sejmu 14 odstotkov tujih razstavljalcev. Velika sadjarska razstava v organizaciji Kmetijskega zavoda Maribor je dala sejmu novo podobo. Organizirano je bilo tudi prvo mednarodno posvetovanje o obrambi pred točo. Razvoj sejma, ki je vsakič znova dokazoval svojo mednarodno perspektivnost, je z leti presegel zmogljivosti razstavnih prostorov v središču mesta. Leta 1973 se je sejem preselil na novo lokacijo. Ob tem je dobil tudi novo ime - namesto na Pomurski sejem so obiskovalci prišli na veliki Kmetijsko-živilski sejem.

Pomurski sejemLeta 1975 se je sejem združil s tedanjim Gospodarskim razstaviščem Ljubljana. Izkušeni radgonski organizatorji so v sodelovanju s številnimi strokovnimi ustanovami pripravili program osrednjega slovenskega kmetijsko-živilskega sejma. Na osnovi programa je bila ustanovljena interesna skupnost sejma s pridruženimi kmetijsko-živilskimi podjetji in ustanovami. Pomembno prelomnico v razvoju predstavlja Poslovna enota Pomurski sejem Gornja Radgona, ustanovljena leta 1979. Tričlanska ekipa je v sodelovanju s številnimi Pomurski sejemstrokovnimi sodelavci začela načrtno širiti sejemsko dejavnost, hkrati s tem pa tudi izgradnjo sejemskega prostora in infrastrukture.

 

Radgonske sejemske prireditve so postajale pomembna spodbuda razvoju kmetijstva. Leta 1979 in 1980 sta bila ob Kmetijsko-živilskem sejmu organizirana še sejma Elektroenergetika Pomurski sejemin Elektronika v kmetijstvu. Na Kmetijsko-živilskem sejmu je bilo vse več vsebin, usmerjenih v načrtno spodbujanje kakovosti. Ocenjevanju slovenskih vin, ki je v letu 1980 potekalo že šestič, se je tega leta pridružilo ocenjevanje kakovosti mesa in mesnih izdelkov, leto dni kasneje ocenjevanje kmetijske mehanizacije, leta 1987 pa še ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov.

Leta 1981 je bil prvič organiziran sejem gradbeništva. Tradicijo sprva bienalnega Jugoslovanskega sejma gradbeništva in gradbenih materialov z mednarodno udeležbo od leta 1995 nadaljuje mednarodni sejem MEGRA. Ob 20-letnici Pomurskega sejma je bil v Gornji Radgoni prvič tudi bienalni mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja, skladiščenja in transporta. Današnji mednarodni sejem INPAK z Oskarjem za embalažo ob tem nadaljuje tradicije natečaja Trgovinske zbornice Slovenije iz 50 let.

Pomurski sejemSamo šest tednov po osamosvojitveni vojni v Sloveniji odpre svoja vrata 29. Kmetijsko-živilski sejem. Nova država pomeni nov izziv za še kakovostnejšo sejemsko dejavnost in za posodobitev sejmišča v Gornji Radgoni. Pomurski sejem se osamosvoji in si leta 1993 kot delniška družba zastavi nove vizije sejemske dejavnosti v Gornji Radgoni. Uspešno delo pri organizaciji sejmov mu omogoči, da leta 1999 uresniči še enega od svojih pomembnih poslovnih ciljev – odkup sejmišča od družbe Gospodarsko razstavišče Ljubljana. Leta 2000 mu uspe včlanitev s sejemskimi prireditvami v zvezo mednarodnih sejmov UFI. Vse to ga uvršča ne le med najbolj uveljavljene, temveč tudi med najuspešnejše organizatorje specializiranih sejmov v Sloveniji.

Štiri desetletja uspešnega razvoja dokazujejo prednosti sejmišča, ki je doslej delovalo na obrobju Slovenije v prihodnje pa namerava še izraziteje uveljaviti vlogo stičišča štirih držav – Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Bolj kot razstavišče se namerava tudi v prihodnje uveljavljati kot pomembno prizorišče strokovnih in poslovnih srečanj gospodarstvenikov, strokovnjakov, predstavnikov vladnih in nevladnih institucij. Geografska lega mu daje priložnost za vzpostavljanje pomembnih evropskih povezav, izkušnje in vizije ga postavljajo na mednarodni zemljevid sejemske dejavnosti.

Pomurski sejem15.000 m2 zaprtih razstavnih prostorov, 22.000 m2 zunanjih razstavnih prostorov, 2.680 m2 hlevov za razstavo živine, 10.630 m2 površin za vzorčne nasade, 30.000 m2 parkirnih in drugih površin. To je le nekaj dokazov zmogljivosti, ki jih namerava razvojno usmerjeno podjetje Pomurski sejem še povečevati.

 

Pomurski sejemDo leta 1973 so bili sejmi v radgonskem mestnem središču. Od leta 1974 so na Tratah, kjer je bilo sprva 35.000 m2 površin. Danes jih je že skoraj dvakrat toliko. Med najpomembnejšimi pokazatelji sejemske dejavnosti je število obiskovalcev sejmov. Na radgonskem sejmišču se podatki o obisku zbirajo skladno z modelom mednarodnega Pomurski sejemsejemskega združenja UFI, kar jim daje pravo verodostojnost. Razstavljalci lahko zaradi tega pristopa k spremljanju obiska lažje presojajo pomembnost sodelovanja na prireditvah Pomurskega sejma.

Prostori Pomurskega sejma ponujajo nešteto možnosti prilagajanja najrazličnejšim zahtevam. Pokriti in odprti razstavni prostori, hlevi za razstave živine in površine za vzorčne nasade zajemajo 80.000 m2. S sodobnimi montažnimi halami je mogoče razsežnosti sejma kadarkoli še dodatno spreminjati. Opremo zakupljenih prostorov je mogoče prilagajati željam razstavljalcev. Povsod so na voljo priključki tekoče vode, elektrike in telekomunikacij. Na sejmišču Pomurskega sejma so sodobno urejeno tiskovno središče, sejemski radio, bančni in turistični servis ter zavarovalnica. V času sejma delujejo sejemska recepcija, špedicija, carina, varnostna in zdravstvena služba. Sejmišče omogoča tudi zakup reklamnih površin. Poslovna srečanja, ki so nepogrešljiv del sejemske dejavnosti, je mogoče prirejati v dvoranah Pomurskega sejma z različnimi zmogljivostmi. Dvorane je mogoče zakupiti tudi za raznovrstna srečanja zunaj sejemskih prireditev.

 

Pomurski sejemRazstavni programi, strokovne razstave, ocenjevanja in predavanja so temeljni sklopi Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, ki velja za eno najuspešnejših in najodmevnejših sejemskih prireditev v Sloveniji. Sejem, ki s svojo bogato tradicijo slovi tudi daleč prek slovenskih meja, zajema celoten spekter kmetijstva in živilsko-predelovalne industrije. Razstavni programi prikazujejo vse od semen in sadik, sredstev in materialov v predelavi, sredstev za prehrano rastlin in živali, sredstev za varstvo rastlin ter za zaščito in nego živali do kmetijskih gradenj in opreme, strojev in opreme za živilsko predelavo, kmetijske mehanizacije, raznovrstne opreme za gozdarstvo, lovstvo, ribištvo in čebelarstvo ter novosti na področju živil. Trdna uveljavljenost sejma z izrazito podjetniško naravnanostjo in z mnogimi konkurenčnimi prednostmi privablja razstavljalce in obiskovalce od blizu in daleč. Skozi desetletja je postal pravo informacijsko središče, ki ponuja odličen razgled nad stanjem v kmetijstvu in živilski industriji, seznanja s tržnimi priložnostmi, spremembami in novostmi ter omogoča številne priložnosti za mednarodna povezovanja. Širok razgled na razvoj dejavnosti, ki nas hranijo in bogatijo, se iz Gornje Radgone prek domačih in tujih polj, pašnikov, gozdov in goric že desetletja razteza na vse strani ...

Pomurski sejemPrepoznavna odlika Kmetijsko-živilskega sejma je spremljevalni strokovni program. Poleg predstavitev mnogih vladnih, gospodarskih in izobraževalnih ustanov iz Slovenije in drugih evropskih držav so stalnice sejma strokovne razstave živine ter vzorčni nasadi rastlinske proizvodnje. Sejem vsako leto gosti strokovna predavanja, posvetovanja in okrogle mize mednarodne strokovne javnosti z aktualnimi temami iz različnih kmetijskih panog. Poseben pomen mu dajejo uveljavljena strokovna ocenjevanja izdelkov v mednarodni konkurenci. Poleg mednarodnega ocenjevanja mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov ter kmetijske mehanizacije je posebna pozornost namenjena tudi ocenjevanju vin.

Pomurski sejemDejavnost, ki jo predstavlja in promovira Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni, se dotika življenja slehernega posameznika. Čeprav je sejem še posebej zanimiv za poslovne obiskovalce, ki so na kakršenkoli način povezani s kmetijstvom in živilstvom na področju pridelave, industrije, trgovine, storitvenih dejavnosti in izobraževanja, je s svojim bogatim spremljevalnim programom privlačen tudi za vse druge obiskovalce. Prodaja blaga široke potrošnje, kulturne, zabavne in športne prireditve ter raznovrstne razstave dajejo dovolj možnosti za sejemsko doživetje.

Pomurski sejemAmbicije Kmetijsko-živilskega sejma so usmerjene v kakovost, mednarodno primerljivost in povezovanje ter so podkrepljene z njegovim članstvom v mednarodni zvezi sejmov UFI. S predstavljanjem številnih projektov in dejavnosti omogoča srečevanja idej. ki se bodo v prihodnje povezovale in uveljavljale v konkurenčnem evropskem prostoru. Izmenjava znanja in izkušenj ter sklepanje poslovnih vezi, ki ju omogoča Kmetijsko-živilski sejem, sta lahko odlična osnova za prihodnji razvoj.

Na sejmu, ki je vsako leto zadnji teden v avgustu, se v povprečju predstavi 1500 razstavljalcev, ogleda pa si ga 155.000 obiskovalcev. Predstaviti, videti, kupiti, prodati, spoznati, predvsem pa skleniti dobra poslovna zavezništva – to so cilji sodelujočih, ki prihajajo na sejem iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, Madžarske ter drugih evropskih držav.

Tradicionalna povezanost sejma z Gornjo Radgono se kaže v živahnem utripu tako na sejmu kot v mestu. Sejem s svojimi vsebinami bogatijo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Gospodarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, obe slovenski univerzi, kmetijske in gospodarske zbornice evropskih držav ter mnoge druge strokovne institucije.

Dobrodošli!

Pomurski sejem

Pomurski sejem že od nekdaj živi v harmoniji s kraji in ljudmi ob presenetljivi Muri. Tu, kjer se stikajo vinorodni griči z ravnicami polj, za katera se zdi, da se zgubljajo v neskončnosti, je zraslo sejemsko mesto neštetih doživetij. V vsakem času drugačna pokrajina, z vsakim sejmom na drugačen način živahna Gornja Radgona, vsakemu obiskovalcu na svoj način privlačne posebnosti vabijo ne le k spoznanjem, ki jih prikazujejo razstavišča Pomurskega sejma, temveč tudi k naravnim in kulturnim znamenitostim pokrajine. Pomurje slovi po svetovno znanih vrelcih zdravilnih voda, po odličnih vinih in peninah, po mlinih in brodih na Muri, po štorkljah, ki se vsako leto vračajo v kraje gostoljubnih ljudi, in po mnogih drobnih presenečenjih, ki čakajo, da jih odkrijete na svoj način. Pozdravljeni in na svidenje v Gornji Radgoni!

Zadnje objavljeno