Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kakšna je komunikacijska moč oblačil?

 

Drugič so pripravili odmeven in dobro obiskan Simpozij o uniformah

UniformeNa sedežu Gospodarske zbornice Slovenije so pripravili 2. Simpozij o uniformah, ki je bil nadaljevanje prvega tovrstnega dogodka v Sloveniji, kateri je po besedah organizatorke doc. Sonje Šterman, bil nadvse uspešen.

Letošnji simpozij, ki ga je v sodelovanju z GZS – Združenjem za tekstilno, oblačilno in usnjarsko predelovalno industrijo, organiziral Studio design Sonje Šterman, je torej pomenil uspešno nadgradnjo dobrih odzivov na 1. simpozij, katerega pobudnik je prav tako bil omenjen studio. Rdeča nit tokratnega simpozija so bile: Tehnične zahteve, dobavitelji in proizvajalci oziroma njihova skupna pot do kakovostnega oblačilnega sistema. Organizatorji tokratnega 2. simpozija o uniformah so bili nagrajeni z rekordno udeležbo, ki je nepričakovano presegala celo domače okvirje. 105 udeležencev iz 52 podjetij, institucij, fakultet in zavodov, ki so na simpoziju prejeli informacije iz prve roke, je prišlo iz Slovenije, Hrvaške ter BiH.

Pričakovano je bilo največ domačih udeležencev, med katerim so bili: predstavniki največjih uniformiranih ustanov v Sloveniji (Ministrstva za obrambo RS, Ministrstva za notranje zadeve RS, Carinske uprave RS), predstavnik letalske družbe, farmacevtske tovarne, telekomunikacijskih storitev, proizvajalci tekstilij, oblačil in obutve, proizvajalci pomožnih materialov, raziskovalci na področju tekstilij in oblačil, strokovnjaki iz fakultet, predstavniki bolnišnic, čistilnih servisov, društev in številni drugih, ki so s svojimi storitvami kakorkoli vključeni v proces na poti do funkcionalnega oblačilnega sistema.

Pobudnica projetka doc. Sonja Šterman je na podlagi dolgoletnih izkušenj z dobavitelji, izdelovalci in naročniki uniform, začutila potrebo po povezavi vseh akterjev, ki sodelujejo v procesu razvoja, izdelavi, testiranju in končni uporabi korporativnih oblačil. Zato je na simpoziju bil predstavljen širok spekter tem, kjer so potencialni naročniki, lahko dobili informacije iz različnih področij. Strokovnim predavanjem in kratkim predstavitvam podjetij, ki so kakorkoli povezana s proizvodnjo ali zastopanjem uniformiranih oblačil, je sledila okrogla miza o ponudbi in povpraševanju tovrstnih oblačil na slovenskem trgu in širše. Na okrogli mizi so sodelovali predstavniki državne uniformirane institucije (Min. za notranje zadeve RS), predstavnik izdelovalca tkanin (Tekstina d.d.), predstavnica uspešnega domačega proizvajalca oblačilnih sistemov iz podjetja (Uni&Forma d.o.o.), predstavnica raziskovalca, ki testira oblačilne sisteme (Biomed d.o.o.), strokovnjakinja iz Fakultete za strojništvo iz Maribora, ki se na svojem področju srečuje tudi z določanjem in testiranjem tehničnih parametrov materialov, in nenazadnje izkušena oblikovalka novih celostnih podob Sonja Šterman. Simpozij je tako v celoto povezal potencialne naročnike in vse tiste, ki oblikujejo, proizvajajo ali zastopajo podjetja, ki ponujajo oblačilne sisteme.

Strokovnjaki iz različnih področij so med drugim predavali o konceptu in razvoju oblačilnega sistema v Krka d.d.. Podrobno je bila predstavljena nadgradnja dizajna s tehničnimi zahtevami samih materialov, ki so morali sledili končnemu cilju tj. nabavi kvalitetnih oblačil. Celoten koncept je predstavila doc. Sonja Šterman. Njeno predavanje pa so zaokrožili s predstavitvijo razstavljenih modelov. Pomen pogojev in potek samega testiranja uniformiranih oblačilnih sistemov je z videoposnetkov praktičnega testiranja v ekstremih pogojih nošenja, je prestavila predstavnica podjetja Biomed d.o.o. doc. dr. Daniela Zavec Pavlinić. Strokovno tehnično predavanje je v nadaljevanju obogatila izredna profesorica na mariborski Fakulteti za strojništvo izr. prof. dr. Olivera Šauperl. Tema njenega predavanja je bilo vrednotenje in merjenje definiranih tehničnih prametrov tkanin. Strokovni del simpozija je zaključila mag. Nastja Mulej, edina licencirana trenerka de Bonovih metod razmišljanja v Sloveniji. S svojim prepričljivim nastopom je predstavila kreativni način sporazumevanja na delovnem področju, kateremu se ni mogoče izogniti niti pri načrtovanju in izvedbi projekta nabave korporativnih oblačil. Na okrogli mizi so obravnavali teme s področja povpraševanja in ponudbe proizvodnje oblačilnih sistemov v Sloveniji. Beseda je podrobneje tekla tudi o pomenu priprave ustreznih kvalitativnih zahtev in dokumentacije, ki zagotavlja pot do kakovostnih oblačilnih sistemov.

Novost tokratnega simpozija je bila aktivna vloga sodelujočih podjetij, ki so se predstavila na vzporednem dogodku, lahko bi mu rekli »sejem v malem«, kajti na njem se je predstavilo kar osem podjetij: Alpina d.o.o. , Biomed d.o.o., Commerce trgovina d.o.o., Eurotrade HV d.o.o., Galeb d.d., Kultura oblačenja, Lea Pisani s.p., Stella d.o.o. in Tekstina d.d.. Poleg omenjenega je bil za namen dogodka izdan tudi virtualni katalog v katerem so se poleg predhodno naštetih podrobno predstavila tudi podjetja: Uni&Forma d.o.o., Osnova d.o.o., Nogavice Bučan s.p., Pletiljstvo Jakopina, Mija Kepic s.p. in Žagar Commerce d.o.o.. Strokovni dogodek je popestrila tudi razstava oblačil nove celostne podobe zaposlenih v Službi za varovanje v podjetju Krka, d. d.

Slišati je tudi bilo, da je Slovenija iz leta v leto bogatejša z dogodki na področju mode k temu mozaiku pa prispeva tudi simpozij o uniformah. Glede na rekordno število udeležencev je osnovi cilj simpozija, povezati podjetja, ki se kakorkoli ukvarjajo s področjem uniform, bil dosežen. Odprla pa so se nova področja in izzivi, ki kažejo na to, da se je mozaik na področju uniform začel šele sestavljati. Naslednji, višji cilj v tem mozaiku organizatorico vodijo v smeri ustvarjanja še kakovostnejših oblačilnih sistemov za uniformirane skupine. Nekatera podjetja, kot so Krka d.d. in uniformirane državne institucije (nap. MNZ, CURS, MPRS, ZGS), so te naloge že zaupale Studiu design Sonja Šterman. V studiu svojo vizijo gradijo na prepričanju, da je ustvarjanje oblačilnih sistemov, ki vključujejo sorazmerno mero funkcionalnosti, mode, ergonomije, estetike in cenovne uravnoteženosti, ključ do koncipiranja in realizacije kakovostne celostne podobe delovnih oblačil. Nenazadnje se v Studiu design Sonje Šterman zavedajo, da najpomembnejšo vlogo v celotni zgodbi igrajo ljudje, ki dnevno opravljajo delo v uniformah. Zato je njihov cilj, da po svojih najboljših močeh in na osnovi strokovnega znanja prispevajo k temu, da uniformirani zaposleni lahko delo opravljajo v varnih pogojih in v kakovostnih ter prepoznavnih oblačilih.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Globalno Kakšna je komunikacijska moč oblačil?