Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Raziskava SHARE, kaj moramo vedeti o njej?

 

Začenja se nov val raziskave SHARE

IER SHARELjubljana, 14. februar 2013 - Inštitut za ekonomska raziskovanja in Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani začenjata z novim valom Raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi, s krajšim imenom SHARE. Ključni cilj raziskave je znanstvenikom v Sloveniji in Evropi omogočiti vpogled v kakovost življenja starejših od 50 let in proučiti, kako nanj vpliva trenutna gospodarska kriza. Terensko delo po Sloveniji bo potekalo od marca do konca julija.

Hkrati bo raziskava potekala v 16-ih evropskih državah in Izraelu. Raziskavo v Sloveniji vodi Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER), pod vodstvom dr. Borisa Majcna, terenski del raziskave pa izvaja Center za raziskovanje javnega mnenja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (CJMMK). Ključni cilj raziskave je proučevanje kakovosti življenja posameznikov. Raziskava temelji na znanstvenem pristopu k proučevanju socio-ekonomskega položaja in zdravja posameznikov, starejših od 50 let, ter opazovanju procesov staranja skozi čas, zato se iste posameznike anketira večkrat. Na približno vsake dve leti odgovarjajo na vprašanja o družinskih in socialnih omrežjih, zdravstvenem stanju in vsakodnevnih aktivnostih, materialni varnosti in delovni aktivnosti ter socio-demografskih karakteristikah.

Letošnje zbiranje podatkov bo znanstvenikom omogočilo primerjavo s podatki iz leta 2011 in s tem raziskovanje, kako aktualna gospodarska kriza vpliva na življenje ljudi v Sloveniji. Bistveno je, da zajamemo vse posameznike v vzorcu, tako tiste, ki so še vedno delovno aktivni ali so brezposelni in se še niso upokojili, kot tudi že upokojene ter skupino najstarejših. Izbor posameznikov v vzorec je popolnoma naključen, tako ima vsaka oseba enako možnosti, da bo izbrana, obenem pa so vse izbrane osebe za anketiranje enakomerno razpršene po celotnem ozemlju Slovenije. Vzorec predstavlja celotno populacijo starejših od 50 let, zato je pomembno, da se vabilu odzovete, ne glede na to, kakšno je vaše zdravje ali socialni položaj. Udeležba posameznikov v raziskavi je seveda popolnoma prostovoljna.

Raziskava bo potekala od marca do julija 2013, tudi v vaših krajih. Obveščamo vse udeležence, da bodo na dom najprej prejeli posebno vabilo, nato pa jih bo obiskal še anketar, ki mora svojo identiteto izkazati z izkaznico anketarja, izdano na Centru za raziskovanje javnega mnenja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Če kdo podvomi o istovetnosti anketarja, lahko pokliče na Center za raziskovanje javnega mnenja in preveri njegovo ime, anketar pa se vrne kasneje, saj imajo ti nalogo, da ljudi obiščejo takrat, ko imajo ti čas.

 

Kontaktna številka Centra za raziskovanje javnega mnenja je 01 5805 341 (ga. Živa Broder).

Več informacij o projektu: http://www.share-slovenija.si ali 01 5303 868 (ga. Saša Mašič).

Za vsa dodatna vprašanja in informacije nam lahko tudi pišete na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. .

dr. Boris Majcen, Inštitut za ekonomska raziskovanja, direktor, vodja raziskave SHARE v Sloveniji Inštitut za ekonomska raziskovanja Kardeljeva pl. 17, SI-1000 Ljubljana e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. , spletne strani: www.share-slovenija.si

SHARE - Raziskava o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi, je interdisciplinarna mednarodna baza mikropodatkov o zdravju, socio-ekonomskem položaju, socialnih in družinskih omrežjih več kot 85 000 posameznikov, starejših od 50 let, iz 16-ih evropskih držav in Izraela.

Raziskava SHARE je nastala s pozivom Evropske komisije k »sodelovanju Evropskih držav pri vzpostavitvi Evropske raziskave o staranju«. Leta 2008 je bila kot ena ključnih evropskih raziskav izbrana v Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture (ESFRI).

Glavni koordinator raziskave SHARE je dr. Axel Börch-Supan z muenchenskega centra za ekonomiko staranja na Max-Planck Inštitutu za socialno pravo in socialno politiko (Munich Center for the Economics of Aging (MEA), Max Planck Institute for Social Law and Social Policy).

Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER) je samostojna, nevladna raziskovalna organizacija, ustanovljena leta 1965. Na inštitutu so med približno 20 zaposlenimi zbrani vrhunski strokovnjaki s področja makro in mikroekonomije. Med ključnimi področji delovanja so ekonomika staranja prebivalstva, regionalni razvoj, inovativnost, kreativne industrije, socialno podjetništvo, tehnološko-razvojni centri, ekonomika izobraževanja in beg možganov, eko-tehnologije in poslovno svetovanje.

Več informacij: http://www.ier.si/

Center za raziskovanje javnega mnenja (CJMMK, deluje v okviru IDV - FDV) je bil ustanovljen leta 1966. Center izvaja raziskave na širšem področju družboslovnega empiričnega raziskovanja. S projektom SJM je center vključen v pomembnejše sociološke mednarodne programe, kot so npr. European Social Survey (ESS), International Social Survey Program (ISSP), World Value Survey (WVS), European Value Survey (EVS) in druge.

Več informacij: http://www.cjm.si/

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Globalno Raziskava SHARE, kaj moramo vedeti o njej?