Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Raziskava SHARE, kaj moramo vedeti o njej?

 

Začenja se nov val raziskave SHARE

IER SHARELjubljana, 14. februar 2013 - Inštitut za ekonomska raziskovanja in Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani začenjata z novim valom Raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi, s krajšim imenom SHARE. Ključni cilj raziskave je znanstvenikom v Sloveniji in Evropi omogočiti vpogled v kakovost življenja starejših od 50 let in proučiti, kako nanj vpliva trenutna gospodarska kriza. Terensko delo po Sloveniji bo potekalo od marca do konca julija.

Hkrati bo raziskava potekala v 16-ih evropskih državah in Izraelu. Raziskavo v Sloveniji vodi Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER), pod vodstvom dr. Borisa Majcna, terenski del raziskave pa izvaja Center za raziskovanje javnega mnenja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (CJMMK). Ključni cilj raziskave je proučevanje kakovosti življenja posameznikov. Raziskava temelji na znanstvenem pristopu k proučevanju socio-ekonomskega položaja in zdravja posameznikov, starejših od 50 let, ter opazovanju procesov staranja skozi čas, zato se iste posameznike anketira večkrat. Na približno vsake dve leti odgovarjajo na vprašanja o družinskih in socialnih omrežjih, zdravstvenem stanju in vsakodnevnih aktivnostih, materialni varnosti in delovni aktivnosti ter socio-demografskih karakteristikah.

Letošnje zbiranje podatkov bo znanstvenikom omogočilo primerjavo s podatki iz leta 2011 in s tem raziskovanje, kako aktualna gospodarska kriza vpliva na življenje ljudi v Sloveniji. Bistveno je, da zajamemo vse posameznike v vzorcu, tako tiste, ki so še vedno delovno aktivni ali so brezposelni in se še niso upokojili, kot tudi že upokojene ter skupino najstarejših. Izbor posameznikov v vzorec je popolnoma naključen, tako ima vsaka oseba enako možnosti, da bo izbrana, obenem pa so vse izbrane osebe za anketiranje enakomerno razpršene po celotnem ozemlju Slovenije. Vzorec predstavlja celotno populacijo starejših od 50 let, zato je pomembno, da se vabilu odzovete, ne glede na to, kakšno je vaše zdravje ali socialni položaj. Udeležba posameznikov v raziskavi je seveda popolnoma prostovoljna.

Raziskava bo potekala od marca do julija 2013, tudi v vaših krajih. Obveščamo vse udeležence, da bodo na dom najprej prejeli posebno vabilo, nato pa jih bo obiskal še anketar, ki mora svojo identiteto izkazati z izkaznico anketarja, izdano na Centru za raziskovanje javnega mnenja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Če kdo podvomi o istovetnosti anketarja, lahko pokliče na Center za raziskovanje javnega mnenja in preveri njegovo ime, anketar pa se vrne kasneje, saj imajo ti nalogo, da ljudi obiščejo takrat, ko imajo ti čas.

 

Kontaktna številka Centra za raziskovanje javnega mnenja je 01 5805 341 (ga. Živa Broder).

Več informacij o projektu: http://www.share-slovenija.si ali 01 5303 868 (ga. Saša Mašič).

Za vsa dodatna vprašanja in informacije nam lahko tudi pišete na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. .

dr. Boris Majcen, Inštitut za ekonomska raziskovanja, direktor, vodja raziskave SHARE v Sloveniji Inštitut za ekonomska raziskovanja Kardeljeva pl. 17, SI-1000 Ljubljana e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. , spletne strani: www.share-slovenija.si

SHARE - Raziskava o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi, je interdisciplinarna mednarodna baza mikropodatkov o zdravju, socio-ekonomskem položaju, socialnih in družinskih omrežjih več kot 85 000 posameznikov, starejših od 50 let, iz 16-ih evropskih držav in Izraela.

Raziskava SHARE je nastala s pozivom Evropske komisije k »sodelovanju Evropskih držav pri vzpostavitvi Evropske raziskave o staranju«. Leta 2008 je bila kot ena ključnih evropskih raziskav izbrana v Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture (ESFRI).

Glavni koordinator raziskave SHARE je dr. Axel Börch-Supan z muenchenskega centra za ekonomiko staranja na Max-Planck Inštitutu za socialno pravo in socialno politiko (Munich Center for the Economics of Aging (MEA), Max Planck Institute for Social Law and Social Policy).

Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER) je samostojna, nevladna raziskovalna organizacija, ustanovljena leta 1965. Na inštitutu so med približno 20 zaposlenimi zbrani vrhunski strokovnjaki s področja makro in mikroekonomije. Med ključnimi področji delovanja so ekonomika staranja prebivalstva, regionalni razvoj, inovativnost, kreativne industrije, socialno podjetništvo, tehnološko-razvojni centri, ekonomika izobraževanja in beg možganov, eko-tehnologije in poslovno svetovanje.

Več informacij: http://www.ier.si/

Center za raziskovanje javnega mnenja (CJMMK, deluje v okviru IDV - FDV) je bil ustanovljen leta 1966. Center izvaja raziskave na širšem področju družboslovnega empiričnega raziskovanja. S projektom SJM je center vključen v pomembnejše sociološke mednarodne programe, kot so npr. European Social Survey (ESS), International Social Survey Program (ISSP), World Value Survey (WVS), European Value Survey (EVS) in druge.

Več informacij: http://www.cjm.si/

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Globalno Raziskava SHARE, kaj moramo vedeti o njej?