Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Raziskava SHARE, kaj moramo vedeti o njej?

 

Začenja se nov val raziskave SHARE

IER SHARELjubljana, 14. februar 2013 - Inštitut za ekonomska raziskovanja in Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani začenjata z novim valom Raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi, s krajšim imenom SHARE. Ključni cilj raziskave je znanstvenikom v Sloveniji in Evropi omogočiti vpogled v kakovost življenja starejših od 50 let in proučiti, kako nanj vpliva trenutna gospodarska kriza. Terensko delo po Sloveniji bo potekalo od marca do konca julija.

Hkrati bo raziskava potekala v 16-ih evropskih državah in Izraelu. Raziskavo v Sloveniji vodi Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER), pod vodstvom dr. Borisa Majcna, terenski del raziskave pa izvaja Center za raziskovanje javnega mnenja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (CJMMK). Ključni cilj raziskave je proučevanje kakovosti življenja posameznikov. Raziskava temelji na znanstvenem pristopu k proučevanju socio-ekonomskega položaja in zdravja posameznikov, starejših od 50 let, ter opazovanju procesov staranja skozi čas, zato se iste posameznike anketira večkrat. Na približno vsake dve leti odgovarjajo na vprašanja o družinskih in socialnih omrežjih, zdravstvenem stanju in vsakodnevnih aktivnostih, materialni varnosti in delovni aktivnosti ter socio-demografskih karakteristikah.

Letošnje zbiranje podatkov bo znanstvenikom omogočilo primerjavo s podatki iz leta 2011 in s tem raziskovanje, kako aktualna gospodarska kriza vpliva na življenje ljudi v Sloveniji. Bistveno je, da zajamemo vse posameznike v vzorcu, tako tiste, ki so še vedno delovno aktivni ali so brezposelni in se še niso upokojili, kot tudi že upokojene ter skupino najstarejših. Izbor posameznikov v vzorec je popolnoma naključen, tako ima vsaka oseba enako možnosti, da bo izbrana, obenem pa so vse izbrane osebe za anketiranje enakomerno razpršene po celotnem ozemlju Slovenije. Vzorec predstavlja celotno populacijo starejših od 50 let, zato je pomembno, da se vabilu odzovete, ne glede na to, kakšno je vaše zdravje ali socialni položaj. Udeležba posameznikov v raziskavi je seveda popolnoma prostovoljna.

Raziskava bo potekala od marca do julija 2013, tudi v vaših krajih. Obveščamo vse udeležence, da bodo na dom najprej prejeli posebno vabilo, nato pa jih bo obiskal še anketar, ki mora svojo identiteto izkazati z izkaznico anketarja, izdano na Centru za raziskovanje javnega mnenja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Če kdo podvomi o istovetnosti anketarja, lahko pokliče na Center za raziskovanje javnega mnenja in preveri njegovo ime, anketar pa se vrne kasneje, saj imajo ti nalogo, da ljudi obiščejo takrat, ko imajo ti čas.

 

Kontaktna številka Centra za raziskovanje javnega mnenja je 01 5805 341 (ga. Živa Broder).

Več informacij o projektu: http://www.share-slovenija.si ali 01 5303 868 (ga. Saša Mašič).

Za vsa dodatna vprašanja in informacije nam lahko tudi pišete na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. .

dr. Boris Majcen, Inštitut za ekonomska raziskovanja, direktor, vodja raziskave SHARE v Sloveniji Inštitut za ekonomska raziskovanja Kardeljeva pl. 17, SI-1000 Ljubljana e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. , spletne strani: www.share-slovenija.si

SHARE - Raziskava o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi, je interdisciplinarna mednarodna baza mikropodatkov o zdravju, socio-ekonomskem položaju, socialnih in družinskih omrežjih več kot 85 000 posameznikov, starejših od 50 let, iz 16-ih evropskih držav in Izraela.

Raziskava SHARE je nastala s pozivom Evropske komisije k »sodelovanju Evropskih držav pri vzpostavitvi Evropske raziskave o staranju«. Leta 2008 je bila kot ena ključnih evropskih raziskav izbrana v Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture (ESFRI).

Glavni koordinator raziskave SHARE je dr. Axel Börch-Supan z muenchenskega centra za ekonomiko staranja na Max-Planck Inštitutu za socialno pravo in socialno politiko (Munich Center for the Economics of Aging (MEA), Max Planck Institute for Social Law and Social Policy).

Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER) je samostojna, nevladna raziskovalna organizacija, ustanovljena leta 1965. Na inštitutu so med približno 20 zaposlenimi zbrani vrhunski strokovnjaki s področja makro in mikroekonomije. Med ključnimi področji delovanja so ekonomika staranja prebivalstva, regionalni razvoj, inovativnost, kreativne industrije, socialno podjetništvo, tehnološko-razvojni centri, ekonomika izobraževanja in beg možganov, eko-tehnologije in poslovno svetovanje.

Več informacij: http://www.ier.si/

Center za raziskovanje javnega mnenja (CJMMK, deluje v okviru IDV - FDV) je bil ustanovljen leta 1966. Center izvaja raziskave na širšem področju družboslovnega empiričnega raziskovanja. S projektom SJM je center vključen v pomembnejše sociološke mednarodne programe, kot so npr. European Social Survey (ESS), International Social Survey Program (ISSP), World Value Survey (WVS), European Value Survey (EVS) in druge.

Več informacij: http://www.cjm.si/

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Globalno Raziskava SHARE, kaj moramo vedeti o njej?