Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Elektrarne bi škodovale soški postrvi

 

Ribiška zveza Slovenije nasprotuje nadaljnji energetski izrabi reke Soče in njenih pritokov

PostrvMinistrstvo za gospodarstvo RS je pred nedavnim posredovalo v javno obravnavo predlog Energetskega zakona (EZ-1). Predlog, med drugim, navaja tudi nadaljnjo energetsko izrabo reke Soče in njenih pritokov, s čimer bi poleg druge škode tudi hudo poškodovali življenjski prostor soške postrvi, ki je bila na robu izumrtja in jo ribiči že desetletja rešujejo skupaj s tujimi strokovnjaki in v to vlagajo veliko dela, znanja in sredstev, čemur Ribiška zveza Slovenije (RZS), ki je mimogrede pred dnevi obeležila 130-letnico delovanja, odločno nasprotuje. „Hidroenergetski objekti, tudi če so zgrajeni v skladu z naravovarstvenimi predpisi, močno prizadenejo vodni in obvodni življenjski prostor številnih organizmov. Pri nas doslej skoraj nikoli niso bili upoštevani, za kar so najnovejši zgledi na spodnji Savi in njenih pritokih. Zaradi vsega tega RZS zahteva umik 565. člena iz predloga EZ-1.

Vode so predvsem zelo omejeno in zelo ranljivo življenjsko okolje vodnih rastlin in živali, vendar se o tem malo govori, veliko pa o njihovem energetskem potencialu in o škodi zaradi poplav, ko poplavljajo. Visoke pregrade hidroelektrarn močno spremenijo vsakršne lastnosti rek in potokov tako močno, da nekatere živalske in rastlinske vrste lokalno izginejo“, poudarja Borut Jerše, predsednik RZS.

Po njegovem reka za jezom dobi lastnosti jezera, pod njim pa gladina niha skladno s potrebami po elektriki. Oboje je uničujoče za rečne organizme. Po oceni Ministrstva za okolje in prostor je zaradi posegov v vode 60 % slovenskih površinskih celinskih vod tako spremenjenih, da jih ni mogoče ali se jih ne splača spraviti v prvotno, to je naravno stanje. To pomeni, da je 60 % življenjskih vodnih okolij tako spremenjenih, da do leta 2015 ne morejo doseči ekološko dobrega stanja, kot to določa evropska Vodna direktiva in iz nje izveden slovenski Zakon o vodah. Zdaj naj bi k biološko uničenim vodam dodali še edinstveno povodje Soče.

„Soča je sama po sebi neprecenljiva naravna vrednota, soška postrv in soška različica lipana pa sta edinstveni vrsti oziroma podvrsti, katerih obstoj bi bil z izgradnjo hidroelektrarn na Soči in njenih pritokih dokončno ogrožen. Njun življenjski prostor je namreč omejen le na nekaj vod, ki se izlivajo v Jadransko morje. Soška postrv je dragocena z vidika biotske pestrosti, poleg tega pa je za Posočje pomembna tudi gospodarsko, saj zaradi nje prihajajo na Sočo ribiški sladokusci z vsega sveta, pogosto s svojimi družinami. To so ljudje, ki cenijo neokrnjeno naravo in se do nje vedejo spoštljivo, poleg tega pa so dobri gostje, ki ne gledajo na vsak cent. Prepričani smo, da vsi našteti vidiki za ohranjanje edinstvenega povodja Soče v sedanjem stanju odtehtajo kilovate elektrike, ki bi jih pridobili z njegovo energetsko izrabo. Poleg tega menimo, da se moramo več pogovarjati o ukrepih za racionalnejšo rabo energije, kakor pa o energetski izrabi slehernega vodotoka“, je prepričan predsednik RZS, Borut Jerše.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Globalno Elektrarne bi škodovale soški postrvi