Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Elektrarne bi škodovale soški postrvi

 

Ribiška zveza Slovenije nasprotuje nadaljnji energetski izrabi reke Soče in njenih pritokov

PostrvMinistrstvo za gospodarstvo RS je pred nedavnim posredovalo v javno obravnavo predlog Energetskega zakona (EZ-1). Predlog, med drugim, navaja tudi nadaljnjo energetsko izrabo reke Soče in njenih pritokov, s čimer bi poleg druge škode tudi hudo poškodovali življenjski prostor soške postrvi, ki je bila na robu izumrtja in jo ribiči že desetletja rešujejo skupaj s tujimi strokovnjaki in v to vlagajo veliko dela, znanja in sredstev, čemur Ribiška zveza Slovenije (RZS), ki je mimogrede pred dnevi obeležila 130-letnico delovanja, odločno nasprotuje. „Hidroenergetski objekti, tudi če so zgrajeni v skladu z naravovarstvenimi predpisi, močno prizadenejo vodni in obvodni življenjski prostor številnih organizmov. Pri nas doslej skoraj nikoli niso bili upoštevani, za kar so najnovejši zgledi na spodnji Savi in njenih pritokih. Zaradi vsega tega RZS zahteva umik 565. člena iz predloga EZ-1.

Vode so predvsem zelo omejeno in zelo ranljivo življenjsko okolje vodnih rastlin in živali, vendar se o tem malo govori, veliko pa o njihovem energetskem potencialu in o škodi zaradi poplav, ko poplavljajo. Visoke pregrade hidroelektrarn močno spremenijo vsakršne lastnosti rek in potokov tako močno, da nekatere živalske in rastlinske vrste lokalno izginejo“, poudarja Borut Jerše, predsednik RZS.

Po njegovem reka za jezom dobi lastnosti jezera, pod njim pa gladina niha skladno s potrebami po elektriki. Oboje je uničujoče za rečne organizme. Po oceni Ministrstva za okolje in prostor je zaradi posegov v vode 60 % slovenskih površinskih celinskih vod tako spremenjenih, da jih ni mogoče ali se jih ne splača spraviti v prvotno, to je naravno stanje. To pomeni, da je 60 % življenjskih vodnih okolij tako spremenjenih, da do leta 2015 ne morejo doseči ekološko dobrega stanja, kot to določa evropska Vodna direktiva in iz nje izveden slovenski Zakon o vodah. Zdaj naj bi k biološko uničenim vodam dodali še edinstveno povodje Soče.

„Soča je sama po sebi neprecenljiva naravna vrednota, soška postrv in soška različica lipana pa sta edinstveni vrsti oziroma podvrsti, katerih obstoj bi bil z izgradnjo hidroelektrarn na Soči in njenih pritokih dokončno ogrožen. Njun življenjski prostor je namreč omejen le na nekaj vod, ki se izlivajo v Jadransko morje. Soška postrv je dragocena z vidika biotske pestrosti, poleg tega pa je za Posočje pomembna tudi gospodarsko, saj zaradi nje prihajajo na Sočo ribiški sladokusci z vsega sveta, pogosto s svojimi družinami. To so ljudje, ki cenijo neokrnjeno naravo in se do nje vedejo spoštljivo, poleg tega pa so dobri gostje, ki ne gledajo na vsak cent. Prepričani smo, da vsi našteti vidiki za ohranjanje edinstvenega povodja Soče v sedanjem stanju odtehtajo kilovate elektrike, ki bi jih pridobili z njegovo energetsko izrabo. Poleg tega menimo, da se moramo več pogovarjati o ukrepih za racionalnejšo rabo energije, kakor pa o energetski izrabi slehernega vodotoka“, je prepričan predsednik RZS, Borut Jerše.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Globalno Elektrarne bi škodovale soški postrvi