Jurijevški nabijači „nabijali" pri županu v Bolehnečicih

Blagoslov in nabijanje BolehnečiciIzmed številnih prireditev in dogodkov, ki jih v Prekmurju, Prlekiji in Slovenskih goricah organizirajo ob praznovanju največjega krščanskega praznika – Velike noči, gotovo pripada eno častnih mest, tradicionalnemu dogajanju na območju občine Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer domači „Jurijevški nabijači" skrbijo za ohranjanje starih običajev – razbijanje sten. In medtem ko po vsej Sloveniji v soboto, dan pred največjim praznikom, potekajo velikonočne vigilije, nočne liturgije pred veliko nočjo, pa različna društva poskrbijo za dopolnilo praznovanja. Slednje v občini Sveti Jurij poteka skozi vse dneve praznika, saj 16 članov Društva ročnih možnaristov „Jurijevški nabijači" obiskuje vse vasi, kamor jih povabijo.

V občini Sveti Jurij ob Ščavnici ohranjajo stari običaj streljanja z ročnimi možnarji

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Kres Lisjakova strugaŠtevilni radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji RD Radgona ter tudi drugi gostje, so veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Nekdanji miličniki obiskali svojega komandirja, ki se je upokojil leta 1986

Policisti upokojenci na obiskuKar nekaj solz radosti je spontano spustil Martin Španbauer, ki bo letos jeseni napolnil 85 let, ko ga je na njegovem lepem in prijetnem domu na Noričkem Vrhu, streljaj iz Gornje Radgone, obiskalo kakšnih 20 njegovih nekdanjih sodelavcev na Policijski postaji Gornja Radgona. Na pobudo upokojene policistke Marije Rantaša so namreč policisti in administratorka, ki so bili na PP Gornja Radgona, ko se je leta 1986 upokojil njihov takratni komandir Martin Španbauer, organizirali to srečanje, ki se je začelo pri nekdanji radgonski policijski postaji na Maistrovem trgu, kjer sicer spomeniško zaščitena stavba močno propada. Po obisku pri svojem nekdanjem komandirju Španbauerju, so si ogledali tudi novo policijsko postajo, katero jim je razkazal sedanji komandir PP Gornja Radgona, Aleksander Kreslin.

Obisk upokojenih policistov PP GR

Pospravili so odpadke iz štirih vasi

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka se tudi to pomlad niso izneverili tradiciji, ko v okolju kjer delujejo in večinoma živijo, skrbijo tudi za urejenost in čistočo naravnega okolja. Tako so minulo nedeljo v popoldanskem času izvedli tradicionalno čistilno akcijo na področju Krajevne skupnosti Črešnjevci – Zbigovci v občini Gornja Radgona, kjer so pospravili štiri vasi. Več deset aktivistov se je zbralo pri prodajalni Tuš v središču Črešnjevcev in se nato razdelilo v dve skupini. Ena skupina je čistila ob glavni cesti Gornja Radgona – Ptuj, skozi Črešnjevce in Orehovce, nato čez Orehovski Vrh, do gasilskega doma PGD Zbigovci. Druga skupina pa skozi Črešnjevce mimo Holtove vile in Zbogivce, prav tako do doma PGD Zbigovci.

Turistično društvo Majolka pripravilo še eno odmevno čistilno akcijo

Ob visokem življenjskem jubileju na obisku pri Ivanki Perša z Rožičkega Vrha

Ivanka Perša jubilejDandanes, ko se ljudje med seboj vse manj obiskujejo, ko vedno nekam hitimo in ne poznamo niti najbližjih sosedov, nekaterim obisk veliko pomeni. Ob obiskih je uživala tudi Ivanka Perša, ko so jo ob njenem okoglem življenjskem jubileju, 90. rojstnem dnevu obiskali župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Anton Slana, ter poverjenici Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Rozina Kraner in Jožica. Čeprav je ob obisku bila v bolniški postelji, je izkazala veselje in zadovoljstvo, da jo je obiskala omenjena delegacija. Ob njeni »ortopedski« postelji, so se zbali tudi njeni najbližji, družini sinov Marjana in Draga, po izrečenih čestitkah in izročitvi darila župana in Rdečega križa, so s slavljenko tudi nazdravili. Pozneje, pri obloženi mizi, ki so jo pripravile snahe Sonja, Silva in Majda, smo lahko izvedeli veliko zanimivega iz pestrega življenja slavljenke, ki se je rodila 3. aprila 1929 na Rožičkem Vrhu.

Tudi starejši in onemogli v postelji so veseli obiskov

Radgonski lovci spregovorili o narejenem v minulem obdobju

Lovci GR zborV svojem lovskem domu v Hercegovščaku so se na 70. zboru zbrali člani in članica LD Gornja Radgona, ki se ga je udeležilo 48 (od skupno 54) članov ter nekaj gostov, med katerimi tudi domači župan, sicer tudi lovec LD Negova, Stanislav Rojko. In potem, ko so prisluhnili poročilom starešine ter komisij in referentov je radgonska zelena bratovščina, ki se je za zbor odlično pripravila, saj je vse teklo kot po loju, v ospredje postavila letošnje aktivnosti, kjer bo proslava lepega jubileja – 70. letnice obstoja in uspešnega delovanja. Med spremljanjem dogajanja na zboru, so se prisotni gostje lahko prepričali, da v radgonski LD vlada pravo tovarištvo, kjer ne poznajo ne levo, ne desno, temveč so vsi v enotni isti smeri – naprej. Zato niti ne preseneča, da je starešina Milan Kolarič izrazil zadovoljstvo in ponos nad prehojeno potjo, hkrati pa optimizem za prihodnost. Njihovo društvo ne pozna politike, temveč je odprto vsakemu lovcu in ne preiskuje njihovih političnih ali kakšnih drugih nazorov. Kdor je vnet lovec, je vedno dobrodošel, saj lovci poznajo samo eno barvo – to je zelena – barvo svojih lovišč.

V ospredju praznovanje 70-letnice

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Elektrarne bi škodovale soški postrvi

 

Ribiška zveza Slovenije nasprotuje nadaljnji energetski izrabi reke Soče in njenih pritokov

PostrvMinistrstvo za gospodarstvo RS je pred nedavnim posredovalo v javno obravnavo predlog Energetskega zakona (EZ-1). Predlog, med drugim, navaja tudi nadaljnjo energetsko izrabo reke Soče in njenih pritokov, s čimer bi poleg druge škode tudi hudo poškodovali življenjski prostor soške postrvi, ki je bila na robu izumrtja in jo ribiči že desetletja rešujejo skupaj s tujimi strokovnjaki in v to vlagajo veliko dela, znanja in sredstev, čemur Ribiška zveza Slovenije (RZS), ki je mimogrede pred dnevi obeležila 130-letnico delovanja, odločno nasprotuje. „Hidroenergetski objekti, tudi če so zgrajeni v skladu z naravovarstvenimi predpisi, močno prizadenejo vodni in obvodni življenjski prostor številnih organizmov. Pri nas doslej skoraj nikoli niso bili upoštevani, za kar so najnovejši zgledi na spodnji Savi in njenih pritokih. Zaradi vsega tega RZS zahteva umik 565. člena iz predloga EZ-1.

Vode so predvsem zelo omejeno in zelo ranljivo življenjsko okolje vodnih rastlin in živali, vendar se o tem malo govori, veliko pa o njihovem energetskem potencialu in o škodi zaradi poplav, ko poplavljajo. Visoke pregrade hidroelektrarn močno spremenijo vsakršne lastnosti rek in potokov tako močno, da nekatere živalske in rastlinske vrste lokalno izginejo“, poudarja Borut Jerše, predsednik RZS.

Po njegovem reka za jezom dobi lastnosti jezera, pod njim pa gladina niha skladno s potrebami po elektriki. Oboje je uničujoče za rečne organizme. Po oceni Ministrstva za okolje in prostor je zaradi posegov v vode 60 % slovenskih površinskih celinskih vod tako spremenjenih, da jih ni mogoče ali se jih ne splača spraviti v prvotno, to je naravno stanje. To pomeni, da je 60 % življenjskih vodnih okolij tako spremenjenih, da do leta 2015 ne morejo doseči ekološko dobrega stanja, kot to določa evropska Vodna direktiva in iz nje izveden slovenski Zakon o vodah. Zdaj naj bi k biološko uničenim vodam dodali še edinstveno povodje Soče.

„Soča je sama po sebi neprecenljiva naravna vrednota, soška postrv in soška različica lipana pa sta edinstveni vrsti oziroma podvrsti, katerih obstoj bi bil z izgradnjo hidroelektrarn na Soči in njenih pritokih dokončno ogrožen. Njun življenjski prostor je namreč omejen le na nekaj vod, ki se izlivajo v Jadransko morje. Soška postrv je dragocena z vidika biotske pestrosti, poleg tega pa je za Posočje pomembna tudi gospodarsko, saj zaradi nje prihajajo na Sočo ribiški sladokusci z vsega sveta, pogosto s svojimi družinami. To so ljudje, ki cenijo neokrnjeno naravo in se do nje vedejo spoštljivo, poleg tega pa so dobri gostje, ki ne gledajo na vsak cent. Prepričani smo, da vsi našteti vidiki za ohranjanje edinstvenega povodja Soče v sedanjem stanju odtehtajo kilovate elektrike, ki bi jih pridobili z njegovo energetsko izrabo. Poleg tega menimo, da se moramo več pogovarjati o ukrepih za racionalnejšo rabo energije, kakor pa o energetski izrabi slehernega vodotoka“, je prepričan predsednik RZS, Borut Jerše.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Globalno Elektrarne bi škodovale soški postrvi