Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Druženje in ohranjanje tradicije

 

V Prlekiji so pripravili 10. sodobne rimske igre ter položili 10. kamen v rimsko cesto

Rimske igreKrajevna skupnost Stara Cesta, katero poleg istoimenskega kraja, sestavljata še vasici Mekotnjak in Desnjak, šteje le nekaj več kot 600 duš. A čeprav majhni so krajani v delu ljutomerske občine, v smeri proti Ormožu, po duši zelo veliki. In če si česar zaželijo to tudi realizirajo, saj so enotni in vse počnejo s skupnimi močmi, ter preko aktivnih društev. Med slednje gotovo sodi tudi Turistično društvo Stara Cesta v katerega je včlanjen praktično vsak četrti prebivalec treh omenjenih vasi, tako da štejejo nad 140 članic in članov.

In poleg gasilskega in še nekaterih društev, je prav TD Stara Cesta tisto, ki skrbi za večino družabnih in podobnih dogajanj na območju vseh treh vasi. V društvu, ki je zaživelo z začetkom tega stoletja (april 2001), je v dveh mandatih bila predsednica Marija Gaube, ki je s sodelavci orala ledino na mnogih področjih delovanja. Sedaj je tretje leto predsednik TD Stara Cesta Silvo Potočnik, ki nadaljuje delo svoje predhodnice.

Kljub svoji mladosti je društvo že postorilo veliko za vse tri vasi, poleg prireditev in drugih družabnih dogodkov, ki so namenjena druženju ter ohranjanju tradicije, pa so v TD Stara Cesta še posebej zadovoljni z ureditvijo učne poti Gomile v leskovi Libanji, ki leži jugozahodno od strnjenega naselja Mekotnjak in zahodno od železniške postaje Mekotnjak. Zaradi mnogih zanimivosti so v njem uredili krožno učno pot. Njihov gozd je bogat z domačimi in tujimi drevesnimi vrstami in raznoliko podrastjo, ob poti pa je označenih več kot 30 dreves, grmov in drugih rastlin. Sprehod po gozdu naj bi bil čim manj moteč za gozdne prebivalce, saj tukaj živijo številne drobne živali. Sprehajalec lahko uživa ob poslušanju ptičjega petja, opazovanju mravljišč, polžev, močeradov, pajkov in hroščev, če je dovolj neopazen, pa vidi tudi srne ali se vsaj sprehodi po njihovi stezi. Na robu gozdička je Rimsko gomilno grobišče, ki ga je leta 2008 občina Ljutomer z odlokom razglasila za zaščiten arheološki spomenik. V zgodovinskih virih zasledimo podatek, da je v Mekotnjaku šest rimskih gomil, tri pa so nepoškodovane in lepo vidne. TD Stara Cesta je leta 2008 s tablo označilo arheološki spomenik in začelo urejati okolico.

Stara Cesta se sicer razprostira na razvodju med Dravo in Muro, na rimski cesti, po kateri se je potovalo iz Petovie na Madžarsko. Na zaobljenih prisojah se menjajo njive, travniki in vinogradi. Šaljiv vaški grb je jež. Nekaj posebnega so tudi stare lesene hiše, cimprače ipd. Mekotnjak je naselje, kjer se menjavajo polja, travniki, sadovnjaki in vinogradi. Podobe Mekotnjaka so na več delih Anteja Trstenjaka. Za šaljiv grb imajo mesto. Desnjak sestavljajo ravninski del v dolini Pavlovskega potoka in zaobljeni razgledni vinorodni griči. Med kmečkimi hišami na Kozari so zanimive lesene vinske kleti brez oken. Šaljiv vaški grb je krvavo jutranje sonce. In vse tri kraje skuša promovirati tudi domače turistično društvo. „Naši cilji so predvsem: skrbeti za lepšo podobo naših vasi, ohraniti vaške znamenitosti, obuditi ter ohranjati navade in običaje. Zato vsako leto organiziramo tudi kar nekaj prireditev in dogodkov, kot so: Pustna povorka po vasi; Velikonočni pohod na Runeč; Prvomajski pohod na Jeruzalem; Sodobne rimske igre; Bučarija; Miklavžev pohod s svetilkami in baklami ipd.“, nam je razložil Silvo Potočnik, ki dodaja, da večino svojih projektov uredijo s prostovoljnim delom, nekaj denarja pridobijo od občine Ljutomer, ob tem pa se s svojimi zanimivimi projekti prijavljajo tudi na različne lokalne, evropske in državne razpise.

In ena izmed prireditev, jubilejne, 10. sodobne rimske igre, je potekala tudi te dni. Poleg zabave in predvsem druženja vseh krajanov in njihovih gostov, ter položitve 10. kamna v rimsko cesto, so pri gasilskem domu v Mekotnjaku, potekale izjemno zanimive sodobne rimske igre - šaljive igre za otroke in odrasle. Pri slednjih je bilo v ospredju zabava, druženje in ohranjanje tradicije, pri igrah pa je v petih ekipah sodelovala velika večina prisotnih krajanov vseh starosti, kar je še posebej bilo zanimivo. Tekmovali so v dejansko zabavnih igrah (metanje kamna-stene z rame, iskanje evrov, pihanje evrov, podiranje kozarcev, mizice, vleka vrvi), na koncu pa so se skupne zmage veselili tekmovalci iz ekipe „Po sili živi“, ki so zbrali 23 (od 30 možnih) točk. Pokala sta dobili tudi drugouvrščena ekipa Power (22) in tretje uvrščena ekipa Kmetice – Kmetje (16), sledita pa še ekipi: Kozara (15) in Buldožer (10). V posebnih igrah so dekmovale tudi deklice, zmagala pa je Daniela Jaušovec, pred Rijo Jureš, Klementino Novak, Ajo Jureš in Pijo Žnidarič.

Vse skupaj je bilo toliko zabavno in prijetno, da gotovo ni bilo obiskovalca, ki ne bo prišel tudi v začetku (prva nedelja) septembra, na še eno tradicionalno prireditev – Bučarija, kjer se dogaja marsikaj (delavnice, aranžiranje, razstava, jedi...) zanimivega povezanega z bučami...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Globalno Druženje in ohranjanje tradicije