Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Letos pet zlatih priznanj v občini Radenci

 

Komisija ocenila urejenost krajev, naselij, vrtcev, šol, gospodarskih družb...

PriznanjaMedtem ko se bliža jesen, za podeželska, turistična, kmetijska in vinorodna območja, gotovo najlepši letni čas, so svoje delo na področju ocenjevanja urejenosti in sploh prispevka k razvoju turizma, v občini Radenci, opravili člani tamkajšnje občinske komisije za ocenjevanje urejenosti krajev, naselij in šol. Člani omenjene občinske komisije (Jožica Sečko, član; Janja Fekonja, član; Sonja Kreslin, član ter Rade Bakračevič, predsednik), je hkrati izbrala pet krajev, ustanov oz. gospodarskih subjektov, ki bodo letos prejela občinska priznanja v okviru projekta „Moja dežela – lepa, urejena in gostoljubna“.

Potem, ko je komisija temeljito pregledala aktivnosti posameznih krajev in ustanov ter ostalih subjektov v občini Radenci, ki s svojim delovanjem izstopajo na področju razvoja turizma in promocije turistično – kmetijske občine Radenci, je sprejela soglasno odločitev, da podeli enakovredna zlata priznanja dvema gospodarskima družbama (Kapela – vinogradništvo in vinarstvo d.d.; Zdravilišče Radenci d.o.o.; vas Boračeva; Dom starejših občanov DOSOR d.o.o. Radenci ter Turistično društvo Klopotec Kapela. Predsednik komisije, Rade Bakračevič, bo omenjena zlata priznanja, prejemnikom svečano podelil 17.9.2011, na proslavi 90 - letnice družbe Kapela d.d., ob prvi okrogli vinski kleti v v Sloveniji, tisti na Kapeli.

Družba Kapela je priznanje prejela predvsem zato, ker letos obeležuje 90 – letnico obstoja in uspešnega delovanja, še posebej, ker si je s prihodom sedanje direktorice Milene Rajk na čelo, leta 2008, zadala smele načrte in cilje, ter zastavila novo vizijo in strategijo, ki jo uspešno realizirajo na zadovoljstvo vinopivcev, zaposlenih, domačinov iz občine Radenci ter seveda vseh gostov in turistov. Začetek delovanja družbe Kapela d.d. sega v leto 1921, ko so vinograde podržavili in ustanovili Banovinsko posestvo. Podatki iz leta 1931 navajajo, da so na posestvu takrat pridelali 200 hektolitrov kapelskega vina. Veliko modernizacijo je Kapela doživela leta 1959, ko so po projektu dr. Mirana Veseliča na Paričjaku zgradili moderno, središčno vinsko klet okrogle oblike, ki je vključevala najsodobnejša dognanja kletarjenja. Kasneje je bila tudi zgled za gradnjo kleti v Ormožu in Ljutomeru. V letu 1974 je bila klet dograjena na skupno kapaciteto 1,3 milijone litrov vina. Kapela d.d. je ponosna tudi na najstarejši nasad traminca v Sloveniji, morda pa tudi v Evropi. Posajen je bil v letu 1951 in letos praznuje 60 letni jubilej. Namenjen je izključno poznim trgatvam in doseganju nadpovprečnih rezultatov.

Kljub gospodarski krizi in recesiji pa je Zdravilišče Radenci vseeno eden paradnih konjev turizma, ne le v občini Radenci temveč širše v Pomurju. Skrb za goste in s tem za urejenost pa seveda ni ostala neopažena niti članom komisije. Sicer pa, legende pravijo, da mineralni vodi v Zdravilišču Radenci utirajo poti pridni palčki pod zemljo. Podzemno brbotanje je leta 1833 slišal tudi študent medicine Karel Henn ob svojem prvem obisku Radencev. Po temeljnih analizah vode se je vrnil v Radence kot priznan zdravnik in leta 1869 z radensko slatino napolnil prvo steklenico. Poslej so jih dostavljali na cesarski dvor na Dunaju in papeškega v Rimu. Prvi gostje so zdravilišče obiskali že pred skoraj 130 leti, natančneje leta 1882. Torej prihodnje leto bodo v zdravilišču dejansko obeležili visok in okrogel jubilej. Kraj Boračeva, ki je v letu 2006 praznoval 900 – letnico obstoja je prava oaza za vedno več prebivalcev, ki se tam naseljujejo. Boračeva, kjer domuje tudi polnilnica mineralne vode Tri srca, je skozi daljše obdobje zgledno urejena, tako posamezne hiše, kakor tudi poti, potoki, mostovi in ostali skupni objekti. Vse to pozitivno vpliva na prijetno bivanje vseh domačinov, njihovih gostov ter poslovnih partnerjev tamkajšnjih gospodarskih subjektov. Seveda vse to vpliva tudi na lepši in bolj urejen videz celotne občine Radenci.

Dosor - Dom starejših občanov Radenci je Dom v pravem pomenu besede. Je skupnost, kjer razlike med stanovalci, njihove individualne potrebe in želje, izkušnje in življenjske zgodbe vsakega posameznika predstavljajo osnovo za sobivanje. Vsako življenje piše svoj roman in zaposleni so pripravljeni, da se tiho in neopazno vključijo v zgodbe njihovih stanovalcev. Storitev institucionalnega varstva starejših razvijajo od avgusta 2008. Dom je polno zaseden (178 mest) in zaposluje 92 sodelavcev. Na strokovnem področju se pozicionirajo tudi kot center za rehabilitacijo starejših po zlomu kolka in možganski kapi. Njihov skupni cilj rehabilitacije je, da je oseba ponovno sposobna za bivanje v domačem okolju. Pri stalnih stanovalcih pa intenzivno spodbujajo čim večjo samostojnost in motiviranost. Dve trgovini, kavarna, frizerski in pedikerski salon, welness center z masažami, knjižnica ter številne aktivnosti in dogodki doprinašajo k socialni in družbeni vključenosti stanovalcev. Posebnost Dosorja je tudi geriatrični center, s sedmimi zdravniki specialisti, ki zagotavljajo stanovalcem dodatno varnost ter lažji dostop do zdravstvenih storitev. Dosor ima v svoji poslovni politiki kot izhodišče zapisano, da ljudje v tretjem življenjskem obdobju niso homogena skupina in imajo pravico do zadovoljevanja svojih individualnih potreb. Bili so pripravljeni se spoprijeti z izzivom in postati del skupine, ki želi razbijati toge stereotipe o starosti. Tudi zaradi tega se v Dosor-ju lotevajo projektov, ki omogočajo drugačen vpogled v starost, razvijajo medgeneracijsko sodelovanje in vabijo v institucijo, kamor običajno ne zaidemo. Skratka, Dosor je tudi mesto dogajanja, druženja in srečevanja...

Turistično društvo Klopotec Kapela je bilo ustanovljeno v letu 1996, torej letos obeležuje 15 letnico zelo ustvarjalnega dela. Delovanje društva z okoli 100 članicami in člani je usmerjeno na več področij turistične ponudbe, zlasti k ohranjanju naravne kulturne dediščine ter običajev iz preteklosti . Društvo je bilo pobudnik oživitve Atilove legende, ki se je med domačini z ustnim izročilom ohranila iz roda v rod. V ta namen so člani društva uredili Atilovo sprehajalno pot 1997.leta in izdali propagandni material v slovenskem in nemškem jeziku. Projekt Atilove poti je bil uspešno izveden tudi v okviru programa Phare leta 2003. Tako je pot razširjena do centra Radencev ter vključena v turistično ponudbo občine z novimi oznakami, informativnim materialom in počivališči za pohodnike. Društvo med letom tradicionalno prireja večje število turističnih prireditev, kot so vaške tržnice ob maratonu Tri srca pri planinskem pohodu, dvigovanje klopotca 15. avgusta ter prireditve povezane z vinogradniškimi opravili v jeseni. Člani društva od leta 2001 urejajo zanimivo turistično točko v bližini kužnega znamenja na Kapelskem Vrhu. Postavili so obnovljeno vinogradniško prešo, leseni vinski sod prostornine 6100 litrov, zasadili vzorčni nasad vinske trte, v letu 2004 so posadili tudi potomko najstarejše vinske trte iz Maribora ter uredili prireditveni prostor. Posebno skrb posvečajo člani društva urejanju okolja s čistilnimi akcijami in ocvetličenju javnih površin. Društveno dejavnost med letom popestrijo s predavanji različnih vsebin: s področij kulinarike, etnologije, zgodovine, kmetijstva in vrtnarjenja. Člani se udeležujejo meddruštvenih srečanj, pri negovanju kulturnih vsebin pa so aktivni na srečanjih, ki so organizirana na prostem. Predsednica društva, ki odlično sodeluje s številnimi sorodnimi društvi v okolici, je Jasna Divjak.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Globalno Letos pet zlatih priznanj v občini Radenci