Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Letos pet zlatih priznanj v občini Radenci

 

Komisija ocenila urejenost krajev, naselij, vrtcev, šol, gospodarskih družb...

PriznanjaMedtem ko se bliža jesen, za podeželska, turistična, kmetijska in vinorodna območja, gotovo najlepši letni čas, so svoje delo na področju ocenjevanja urejenosti in sploh prispevka k razvoju turizma, v občini Radenci, opravili člani tamkajšnje občinske komisije za ocenjevanje urejenosti krajev, naselij in šol. Člani omenjene občinske komisije (Jožica Sečko, član; Janja Fekonja, član; Sonja Kreslin, član ter Rade Bakračevič, predsednik), je hkrati izbrala pet krajev, ustanov oz. gospodarskih subjektov, ki bodo letos prejela občinska priznanja v okviru projekta „Moja dežela – lepa, urejena in gostoljubna“.

Potem, ko je komisija temeljito pregledala aktivnosti posameznih krajev in ustanov ter ostalih subjektov v občini Radenci, ki s svojim delovanjem izstopajo na področju razvoja turizma in promocije turistično – kmetijske občine Radenci, je sprejela soglasno odločitev, da podeli enakovredna zlata priznanja dvema gospodarskima družbama (Kapela – vinogradništvo in vinarstvo d.d.; Zdravilišče Radenci d.o.o.; vas Boračeva; Dom starejših občanov DOSOR d.o.o. Radenci ter Turistično društvo Klopotec Kapela. Predsednik komisije, Rade Bakračevič, bo omenjena zlata priznanja, prejemnikom svečano podelil 17.9.2011, na proslavi 90 - letnice družbe Kapela d.d., ob prvi okrogli vinski kleti v v Sloveniji, tisti na Kapeli.

Družba Kapela je priznanje prejela predvsem zato, ker letos obeležuje 90 – letnico obstoja in uspešnega delovanja, še posebej, ker si je s prihodom sedanje direktorice Milene Rajk na čelo, leta 2008, zadala smele načrte in cilje, ter zastavila novo vizijo in strategijo, ki jo uspešno realizirajo na zadovoljstvo vinopivcev, zaposlenih, domačinov iz občine Radenci ter seveda vseh gostov in turistov. Začetek delovanja družbe Kapela d.d. sega v leto 1921, ko so vinograde podržavili in ustanovili Banovinsko posestvo. Podatki iz leta 1931 navajajo, da so na posestvu takrat pridelali 200 hektolitrov kapelskega vina. Veliko modernizacijo je Kapela doživela leta 1959, ko so po projektu dr. Mirana Veseliča na Paričjaku zgradili moderno, središčno vinsko klet okrogle oblike, ki je vključevala najsodobnejša dognanja kletarjenja. Kasneje je bila tudi zgled za gradnjo kleti v Ormožu in Ljutomeru. V letu 1974 je bila klet dograjena na skupno kapaciteto 1,3 milijone litrov vina. Kapela d.d. je ponosna tudi na najstarejši nasad traminca v Sloveniji, morda pa tudi v Evropi. Posajen je bil v letu 1951 in letos praznuje 60 letni jubilej. Namenjen je izključno poznim trgatvam in doseganju nadpovprečnih rezultatov.

Kljub gospodarski krizi in recesiji pa je Zdravilišče Radenci vseeno eden paradnih konjev turizma, ne le v občini Radenci temveč širše v Pomurju. Skrb za goste in s tem za urejenost pa seveda ni ostala neopažena niti članom komisije. Sicer pa, legende pravijo, da mineralni vodi v Zdravilišču Radenci utirajo poti pridni palčki pod zemljo. Podzemno brbotanje je leta 1833 slišal tudi študent medicine Karel Henn ob svojem prvem obisku Radencev. Po temeljnih analizah vode se je vrnil v Radence kot priznan zdravnik in leta 1869 z radensko slatino napolnil prvo steklenico. Poslej so jih dostavljali na cesarski dvor na Dunaju in papeškega v Rimu. Prvi gostje so zdravilišče obiskali že pred skoraj 130 leti, natančneje leta 1882. Torej prihodnje leto bodo v zdravilišču dejansko obeležili visok in okrogel jubilej. Kraj Boračeva, ki je v letu 2006 praznoval 900 – letnico obstoja je prava oaza za vedno več prebivalcev, ki se tam naseljujejo. Boračeva, kjer domuje tudi polnilnica mineralne vode Tri srca, je skozi daljše obdobje zgledno urejena, tako posamezne hiše, kakor tudi poti, potoki, mostovi in ostali skupni objekti. Vse to pozitivno vpliva na prijetno bivanje vseh domačinov, njihovih gostov ter poslovnih partnerjev tamkajšnjih gospodarskih subjektov. Seveda vse to vpliva tudi na lepši in bolj urejen videz celotne občine Radenci.

Dosor - Dom starejših občanov Radenci je Dom v pravem pomenu besede. Je skupnost, kjer razlike med stanovalci, njihove individualne potrebe in želje, izkušnje in življenjske zgodbe vsakega posameznika predstavljajo osnovo za sobivanje. Vsako življenje piše svoj roman in zaposleni so pripravljeni, da se tiho in neopazno vključijo v zgodbe njihovih stanovalcev. Storitev institucionalnega varstva starejših razvijajo od avgusta 2008. Dom je polno zaseden (178 mest) in zaposluje 92 sodelavcev. Na strokovnem področju se pozicionirajo tudi kot center za rehabilitacijo starejših po zlomu kolka in možganski kapi. Njihov skupni cilj rehabilitacije je, da je oseba ponovno sposobna za bivanje v domačem okolju. Pri stalnih stanovalcih pa intenzivno spodbujajo čim večjo samostojnost in motiviranost. Dve trgovini, kavarna, frizerski in pedikerski salon, welness center z masažami, knjižnica ter številne aktivnosti in dogodki doprinašajo k socialni in družbeni vključenosti stanovalcev. Posebnost Dosorja je tudi geriatrični center, s sedmimi zdravniki specialisti, ki zagotavljajo stanovalcem dodatno varnost ter lažji dostop do zdravstvenih storitev. Dosor ima v svoji poslovni politiki kot izhodišče zapisano, da ljudje v tretjem življenjskem obdobju niso homogena skupina in imajo pravico do zadovoljevanja svojih individualnih potreb. Bili so pripravljeni se spoprijeti z izzivom in postati del skupine, ki želi razbijati toge stereotipe o starosti. Tudi zaradi tega se v Dosor-ju lotevajo projektov, ki omogočajo drugačen vpogled v starost, razvijajo medgeneracijsko sodelovanje in vabijo v institucijo, kamor običajno ne zaidemo. Skratka, Dosor je tudi mesto dogajanja, druženja in srečevanja...

Turistično društvo Klopotec Kapela je bilo ustanovljeno v letu 1996, torej letos obeležuje 15 letnico zelo ustvarjalnega dela. Delovanje društva z okoli 100 članicami in člani je usmerjeno na več področij turistične ponudbe, zlasti k ohranjanju naravne kulturne dediščine ter običajev iz preteklosti . Društvo je bilo pobudnik oživitve Atilove legende, ki se je med domačini z ustnim izročilom ohranila iz roda v rod. V ta namen so člani društva uredili Atilovo sprehajalno pot 1997.leta in izdali propagandni material v slovenskem in nemškem jeziku. Projekt Atilove poti je bil uspešno izveden tudi v okviru programa Phare leta 2003. Tako je pot razširjena do centra Radencev ter vključena v turistično ponudbo občine z novimi oznakami, informativnim materialom in počivališči za pohodnike. Društvo med letom tradicionalno prireja večje število turističnih prireditev, kot so vaške tržnice ob maratonu Tri srca pri planinskem pohodu, dvigovanje klopotca 15. avgusta ter prireditve povezane z vinogradniškimi opravili v jeseni. Člani društva od leta 2001 urejajo zanimivo turistično točko v bližini kužnega znamenja na Kapelskem Vrhu. Postavili so obnovljeno vinogradniško prešo, leseni vinski sod prostornine 6100 litrov, zasadili vzorčni nasad vinske trte, v letu 2004 so posadili tudi potomko najstarejše vinske trte iz Maribora ter uredili prireditveni prostor. Posebno skrb posvečajo člani društva urejanju okolja s čistilnimi akcijami in ocvetličenju javnih površin. Društveno dejavnost med letom popestrijo s predavanji različnih vsebin: s področij kulinarike, etnologije, zgodovine, kmetijstva in vrtnarjenja. Člani se udeležujejo meddruštvenih srečanj, pri negovanju kulturnih vsebin pa so aktivni na srečanjih, ki so organizirana na prostem. Predsednica društva, ki odlično sodeluje s številnimi sorodnimi društvi v okolici, je Jasna Divjak.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Globalno Letos pet zlatih priznanj v občini Radenci