Rozalija Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni obeležila lep življenjski jubilej

Zalika LutarOb zadnjih izdihljajih letošnjega poletja je lep življenjski jubilej, 95. rojstni dan praznovala Rozalija, vsi jo poznajo kot Zaliko, Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni. Vse dobro, predvsem pa še veliko zdravja, so ji voščili mnogi svojci, prijatelji, znanci, sosedje..., obiskala pa jo je tudi delegacija rdečega križa. Ob tej priložnosti je pravo slovesnost pripravila Zalikina prijazna vnukinja Olga, pri kateri preživlja jesen življenja, ter njen mož Janko Fekonja in pravnukinja Simona. Zaliki so čestitali predstavniki rdečega križa, predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci –Zbigovci, Janko Auguštin, ki ji je v imenu RK izročil darilo, sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, Katja Makovec, ter poverjenika RK Tončka in Franc Breznik.

Pri 95 brez očal prebira Slovenske novice

Množice ljubiteljev vrhunskih vin, dobre kulinarike in zabave uživale na 8. Salonu Traminec v Radencih, kjer so ob odlični hrani in glasbi poskusili kar 107 vzorcev traminca

Salon Traminec 2017Minuli ponedeljek pozno popoldan in vse tja do polnoči, je v Zdravilišču Radenci že osmič potekal Salon Traminec, ki vsako leto ponudi najboljše tramince tako iz kleti slovenskih, kot tudi tujih vinarjev. Množice več kot 1000 obiskovalcev od blizu in daleč, predvsem prave ljubitelje vrhunske vinske kapljice, odlične kulinarike in zabave, so na novi lokaciji čakali izbrani traminci, vrhunska slovenska kulinarika, Mala šola vinskih okusov, glasbeni program pa je obogatila Neisha, dogodek pa je zaznamoval tudi nastop vitezinj in vitezov pesniškega turnirja.
Res je sicer organizatorjem in tudi ljubiteljem traminca tokrat ponagajalo vreme, saj se je dež vlil prav v času, ko bi se prireditev morala začeti. Zato so vse iz čudovitega naravnega okolja moral prenesti pod streho, tako da niti močen dež ni mogel do živega tokratnim gostom Salona traminec.

Salon Traminec letos prvič v Radencih

Gasilci z Janževega Vrha skuhali najboljši golaž!

Radgonska nočGotovo bi družabno življenje v Gornji Radgoni, brez sejemskih prireditev, bilo bistveno bolj revno in suhoparno. K sreči pa se na Pomurskem sejmišču odvijajo številne sejemske prireditve, v okviru katerih potekajo tudi mnogi spremljevalni dogodki. In tako je bilo tudi ob letošnjem, jubilejnem 55. mednarodnem kmetijsko – živilskem sejmu Agra med 26. in 31. avgustom. V šestih dneh se je namreč, v organizaciji Sejma Agra, zvrstilo veliko veselih in prijetnih dogodkov, tako da so na svoje prišli vsi obiskovalci, od najmlajših do nekoliko starejših in najstarejših. Skratka zadnji teden letošnjega avgusta je bil največji zabavni teden v Gornji Radgoni, v ospredju pa je bila „Radgonska noč", ki se je po nekaj letih spet vrnila v mesto ob Muri.

Letošnja Radgonska noč v znamenju skupine Magazin in Majolkine golažiade

Od Slovenskih Goric, do očaka Triglava!

TD Majolka na TriglavuTrditev, da dokler ne obiščeš najvišjega slovenskega vrha Triglav, nisi pravi Slovenec, je gnal nekaj članov Turističnega društva Majolka iz okolice Gornje Radgone, da so se iz Slovenskih Goric podali na dvodnevno potepanje na slovenskega očaka Triglav. Svojo pot so aktivisti omenjenega turističnega društva pričeli na Pokljuki, pa do Vodnikove koče in nato do Kredarice, kjer so prenočili.

Člani TD Majolka postali Slovenci, saj so obiskali Aljažev stolp

Med 32 ekipami iz Panonske nižine so se najbolje izkazali gasilci iz Doline

Ribja čorbaČeprav je Lendava svetovna prestolnica bograča, torej znamenite prekmurske in madžarske mesne jedi, to ne pomeni, da v najbolj vzhodnem slovenskem mestu nimajo radi tudi ribjih jedi. Nekoč Panonsko morje in današnja reka Mura nudi namreč kakovostno ribo, ki jo domačini pripravljajo na različne načine, posebnost pa je tudi ribja čorba. In tako je Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Lendava minuli konec tedna organizirala tradicionalno zabavno-kulinarično prireditev, že 11. Mednarodno tekmovanje v kuhanju ribje čorbe. Na zelenici pred „Trgovino pri žagi" v Lendavi se je zbralo veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki so ob pokušnji ribje čorbe in ostalih dobrot spremljali nastope folklornih skupin in ljudskih pevcev, ki so peli in plesali plese iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Najmlajši so se lahko zabavali na številnih točkah, tekmovanja v kuhanju te tradicionalne ribje jedi Panonske nižine se je udeležilo kar 32 ekip.

Po Lendavi je zadišalo po ribji čorbi

Godbeniki so Ludvika presenetili in zbudili ob pol noči!

Ludvik KrambergerO družini Kramberger, ki izvira iz Ženjaka pri Benediktu, je gotovo po vsej državi, pa tudi širše veliko znanega. Ne le zaradi očeta enajstih otrok Franca iz viničarske družine, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja izdelal pravo letalo in se pognal v višave, in ki je bil za tiste čase pravi genij, saj je ob kolarstvu, katerega se je izučil, obvladal še več kot 20 rokodelskih poklicev in zato bil cenjen v okolici. Pa tudi ne le zaradi njegovega sina, dobrotnika iz Negove, Iveka, katerega so kot kandidata za predsednika države ustrelili v Jurovskem Dolu, temveč tudi zaradi devetega izmed 11 otrok, Ludvika, ki je najprej bil kovač, nato strojni tehnik, v zadnjega približno pol stoletja pa je, zlasti med starejšo in podeželsko populacijo, izjemno cenjen kot dopisnik in fotograf.

Starosta pisane besede in fotografije Ludvik Kramberger je obeležil častitljivih 80 let

V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Branko Palatin še naprej predsednik

 

Za predsednika okrožnega sodišča v Murski Soboti je kandidiral samo dosedanji predsednik, ki bo najbrž predsedoval še en šestletni mandat.

Branko PalatinMurska Sobota - Potem, ko se je zaključil razpis za predsednika okrožnega sodišča v Murski Soboti je skorajda zanesljivo, da bo dosedanji predsednik, sodnik – svetnik Branko Palatin tudi v naslednji šestletni mandaturi, vodil pomursko okrožno sodišče. Na razpis se je namreč prijavil zgolj Palatin, saj je očitno, da je konkurenca ocenila, da ne bi imeli možnosti proti dosedanjemu priljubljenemu predsedniku, ki je od novembra 2005, ko ga je takratni pravosodni minister Lovro Šturm, kot naslednika takratni predsednici Mariji Močan Roškar, postavil na čelo omenjenega murskosoboškega sodišča, gotovo naredil velik pozitiven premik.

Sedaj bo potrebno najprej pridobiti mnenje sodnega sveta, nato pa je skorajda zanesljivo, da bo minister Aleš Zalar, v naslednjih tednih, Palatinu samo potrdil nov mandat. Izkušeni pravnik, 47 – letni Branko Palatin, nikoli ni bil nagnjen na nobeno politično stran, tako da najbrž ne bo težav z njegovo potrditvijo tudi s strani ministra iz levo sredinske koalicije, kot je pred šestimi leti ni bilo z druge strani.

Branko Palatin, ki je bil v sodniško funkcijo izvoljen v letu 1992, je najprej služboval v enoti takratnega Temeljnega sodišča v Murski Soboti. Po reorganizaciji sodišč je nadaljeval delo kot okrajni sodnik na murskosoboškem okrajnem sodišču. V letu 1996 je bil izvoljen na sodniško mesto okrožnega sodnika, od 1. oktobra 2000 pa je vodil kazenski oddelek okrožnega sodišča v Murski Soboti. Tukaj je dosegal zelo dobre rezultate, prav tako je bil ocenjen kot nadpovprečno uspešen vodja oddelka. Od 9. oktobra 1997 do 10. februarja 1998 je bil z odločbo sodnega sveta dodeljen na Okrajno sodišče v Lendavi, kjer je kot edini sodnik opravljal delo na vseh pravnih področjih, ki jih pokrivajo okrajna sodišča, ter neformalno opravljal tekoča dela predsednika in vodil celotno delo na sodišču. Z odločbo predsednika Višjega sodišča v Mariboru je bil od 1. februarja 2000 do 31. januarja 2001 začasni predsednik Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni, kjer je do imenovanja predsednika sodišča uredil odnose med zaposlenimi, ki so menda bili pred tem močno skrhani...

Vrnil se je na kazenski oddelek murskosoboškega okrožnega sodišča, kjer je vodil številne odmevne kazenske postopke. Eden najbolj odmevnih je bil razvpiti „primer Petek“, ki je potekal prav v času postopka njegovega imenovanja za predsednika okrožnega sodišča v Murski Soboti, kjer mu je sodni svet takrat dal prednost pred tremi tekmeci, kolegi sodniki z istega sodišča (Dezider Novak, ki je v tem času, začasno kot podpredsednik vodil omenjeno sodišče, pozneje pa je sam umaknil kandidaturo za predsednika; Jožef Casar, in Kristina Šooš Trajbarič). In čeprav so obtoženi za domnevni napad na novinarja Mira Petka, v nasprotju s pričakovanji večine, bili oproščeni in so prejeli visoke odškodnine, je Palatin bil imenovan za prvega moža pomurskega pravosodja. Ko smo ga pred časom spraševali ali se bo znova potegoval za mesto predsednika, nam je Palatin odgovoril: „O tem je še prezgodaj razmišljati. Pred svojo odločitvijo bom prav gotovo prisluhnil zaposlenim in če bom ugotovil, da sem še deležen njihovega zaupanja, bom razmislil v smeri nove kandidature“. In očitno so ga sodelavci ponovno podprli, saj se navkljub drugačnem pričakovanju, nihče izmed sodnikov ni prijavil na razpis za predsednika.

Torej tudi sodni svet, ki odloča o primernosti kandidatov, najbrž ne bo imel posebnih pomislekov še zlasti ob dejstvu, da je okrožno sodišče v Murski Soboti pod Palatinovim vodstvom, ki mimogrede poleg vodenja sodišča, še naprej rešuje zadeve in vodi obravnave, doseglo lepe uspehe, še zlasti pri zmanjšanju in odpravi sodnih zaostankov. Če primerjamo povprečni čas reševanja zadev v letu 2008 ali še prej in v letu 2010, lahko ugotovimo, da se je ta bistveno skrajšal. Leta 2008 je bil povprečni čas rešitve kazenske zadeve 14,8 meseca, leta 2010 pa „le“ še 11,6 meseca. Povprečni čas reševanja pravdne zadeve v letu 2008 je bil 12,9 meseca, lani 11,9 meseca. Čas trajanja preiskave se je skrajšal s 6,9 na 6,6 meseca. Kar se tiče sodnih zaostankov ali nerešenih zadev, je Okrožno sodišče v Murski Soboti leto 2010 končalo s 1528 nerešenimi zadevami, od tega je ostalo nerešenih 1344 pomembnejših zadev. Lani so rešili za 8,3 odstotka več zadev kot leta 2009. Med Palatinovim predsedovanjem sta okrožno sodišče obiskala pravosodna ministra obeh vlad, Lovro Šturm in Aleš Zalar. V izjavah po obisku nista skoparila s pohvalami na račun dela sodišča, zato je edino logično pričakovanje, da bo Palatin najmanj še šest let krmaril okrožno sodišče v Murski Soboti, in bo nekako najvišja osebnost pravosodja v Pomurju sploh...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Globalno Branko Palatin še naprej predsednik