Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Branko Palatin še naprej predsednik

( 1 Ocena ) 

Za predsednika okrožnega sodišča v Murski Soboti je kandidiral samo dosedanji predsednik, ki bo najbrž predsedoval še en šestletni mandat.

Branko PalatinMurska Sobota - Potem, ko se je zaključil razpis za predsednika okrožnega sodišča v Murski Soboti je skorajda zanesljivo, da bo dosedanji predsednik, sodnik – svetnik Branko Palatin tudi v naslednji šestletni mandaturi, vodil pomursko okrožno sodišče. Na razpis se je namreč prijavil zgolj Palatin, saj je očitno, da je konkurenca ocenila, da ne bi imeli možnosti proti dosedanjemu priljubljenemu predsedniku, ki je od novembra 2005, ko ga je takratni pravosodni minister Lovro Šturm, kot naslednika takratni predsednici Mariji Močan Roškar, postavil na čelo omenjenega murskosoboškega sodišča, gotovo naredil velik pozitiven premik.

Sedaj bo potrebno najprej pridobiti mnenje sodnega sveta, nato pa je skorajda zanesljivo, da bo minister Aleš Zalar, v naslednjih tednih, Palatinu samo potrdil nov mandat. Izkušeni pravnik, 47 – letni Branko Palatin, nikoli ni bil nagnjen na nobeno politično stran, tako da najbrž ne bo težav z njegovo potrditvijo tudi s strani ministra iz levo sredinske koalicije, kot je pred šestimi leti ni bilo z druge strani.

Branko Palatin, ki je bil v sodniško funkcijo izvoljen v letu 1992, je najprej služboval v enoti takratnega Temeljnega sodišča v Murski Soboti. Po reorganizaciji sodišč je nadaljeval delo kot okrajni sodnik na murskosoboškem okrajnem sodišču. V letu 1996 je bil izvoljen na sodniško mesto okrožnega sodnika, od 1. oktobra 2000 pa je vodil kazenski oddelek okrožnega sodišča v Murski Soboti. Tukaj je dosegal zelo dobre rezultate, prav tako je bil ocenjen kot nadpovprečno uspešen vodja oddelka. Od 9. oktobra 1997 do 10. februarja 1998 je bil z odločbo sodnega sveta dodeljen na Okrajno sodišče v Lendavi, kjer je kot edini sodnik opravljal delo na vseh pravnih področjih, ki jih pokrivajo okrajna sodišča, ter neformalno opravljal tekoča dela predsednika in vodil celotno delo na sodišču. Z odločbo predsednika Višjega sodišča v Mariboru je bil od 1. februarja 2000 do 31. januarja 2001 začasni predsednik Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni, kjer je do imenovanja predsednika sodišča uredil odnose med zaposlenimi, ki so menda bili pred tem močno skrhani...

Vrnil se je na kazenski oddelek murskosoboškega okrožnega sodišča, kjer je vodil številne odmevne kazenske postopke. Eden najbolj odmevnih je bil razvpiti „primer Petek“, ki je potekal prav v času postopka njegovega imenovanja za predsednika okrožnega sodišča v Murski Soboti, kjer mu je sodni svet takrat dal prednost pred tremi tekmeci, kolegi sodniki z istega sodišča (Dezider Novak, ki je v tem času, začasno kot podpredsednik vodil omenjeno sodišče, pozneje pa je sam umaknil kandidaturo za predsednika; Jožef Casar, in Kristina Šooš Trajbarič). In čeprav so obtoženi za domnevni napad na novinarja Mira Petka, v nasprotju s pričakovanji večine, bili oproščeni in so prejeli visoke odškodnine, je Palatin bil imenovan za prvega moža pomurskega pravosodja. Ko smo ga pred časom spraševali ali se bo znova potegoval za mesto predsednika, nam je Palatin odgovoril: „O tem je še prezgodaj razmišljati. Pred svojo odločitvijo bom prav gotovo prisluhnil zaposlenim in če bom ugotovil, da sem še deležen njihovega zaupanja, bom razmislil v smeri nove kandidature“. In očitno so ga sodelavci ponovno podprli, saj se navkljub drugačnem pričakovanju, nihče izmed sodnikov ni prijavil na razpis za predsednika.

Torej tudi sodni svet, ki odloča o primernosti kandidatov, najbrž ne bo imel posebnih pomislekov še zlasti ob dejstvu, da je okrožno sodišče v Murski Soboti pod Palatinovim vodstvom, ki mimogrede poleg vodenja sodišča, še naprej rešuje zadeve in vodi obravnave, doseglo lepe uspehe, še zlasti pri zmanjšanju in odpravi sodnih zaostankov. Če primerjamo povprečni čas reševanja zadev v letu 2008 ali še prej in v letu 2010, lahko ugotovimo, da se je ta bistveno skrajšal. Leta 2008 je bil povprečni čas rešitve kazenske zadeve 14,8 meseca, leta 2010 pa „le“ še 11,6 meseca. Povprečni čas reševanja pravdne zadeve v letu 2008 je bil 12,9 meseca, lani 11,9 meseca. Čas trajanja preiskave se je skrajšal s 6,9 na 6,6 meseca. Kar se tiče sodnih zaostankov ali nerešenih zadev, je Okrožno sodišče v Murski Soboti leto 2010 končalo s 1528 nerešenimi zadevami, od tega je ostalo nerešenih 1344 pomembnejših zadev. Lani so rešili za 8,3 odstotka več zadev kot leta 2009. Med Palatinovim predsedovanjem sta okrožno sodišče obiskala pravosodna ministra obeh vlad, Lovro Šturm in Aleš Zalar. V izjavah po obisku nista skoparila s pohvalami na račun dela sodišča, zato je edino logično pričakovanje, da bo Palatin najmanj še šest let krmaril okrožno sodišče v Murski Soboti, in bo nekako najvišja osebnost pravosodja v Pomurju sploh...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Globalno Branko Palatin še naprej predsednik