Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Na 4. vaških igrah v Lutvercih je kar 41 dekletov in fantov streljajo s fračo

Vaške igre LutverciKrajevno vaški odbor Lutverci (Apaška dolina), ki ga vodi predsednik Viktor Sterniša, je konec minulega tedna, na domačem nogometnem igrišču v Lutvercih, pripravil 4. šaljive vaške igre ter streljanje s fračo, na katerih so v šestih zabavnih nalogah tekmovale štiri ekipe. Organizatorji so jih pričakovali nekoliko več, a tudi tako je bilo sila veselo in zabavno. Na igrah, ki so poleg nastopajočih, pritegnile veliko obiskovalcev iz Lutvercev in sosednjih vasi, so nastopili: PGD Lutverci (Jolanda Čerin, Tina Rojc, Patricija Flisar, Jana Kardinar, Tomas Slekovec, Danijel Kotnik, Niko Mulec), PGD Sveta Ana (Nejc Zorec, Matjaž Urošević, Domen Grajfoner, Sašo Zemljič, Valentina Konrad, Nataša Vodan), ekipa Kmetije 2017 (Sabina Mlakar, Maja Alič, Katja Poljanšek, Tomaž Begovič, Monika Košenina, Jan Klobasa, Mitja Roban) in "Dobrovoljčki" (Doris Sterniša, Jože Sterniša, Dani Sterniša, Anže Žnuderl, Milica Hozjan, Matjaž Soklič, Dejan Jaušovec, Doroteja Belna), katere člani prihajajo iz Prlekije. Posebni magnet za obiskovalce, zlasti tiste mlajše, so bili člani ekipe šova „Kmetija 2017", med katerimi je bil tudi domačin iz Gornje Radgone Jan Klobasa.

PGD Sveta Ana pred ekipo šova „Kmetija 2017

Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prekmurca v Mariboru odprla makedonsko restavracijo

 

Restavracija Furna, na Tyrševi 3 v Mariboru, ponuja značilne makedonske specialitete

Makedonska restavracija MBŠtajerska prestolnica Maribor je pred dnevi dobila prvo makedonsko restavracijo. Tako sedaj Makedonijo – deželo bogate kulinarike lahko obiščete tudi v Mariboru, kjer sta tipično makedonsko restavracijo, z imenom Furna, odprla mlada Prekmurca, brat in sestra Stavre in Stefana Davidovski, doma iz Moravskih Toplic. Gre sicer za prvo makedonsko restavracijo v severovzhodni Sloveniji sploh, s katero želita brat in sestra počastiti in ohraniti svoje korenine po očetovi strani. Že iz imena restavracije (Furna) je razvidno, da bodo kulinarična razvajanja izhajala iz sončne Makedonije, dežele, poznane po okusnih tradicionalnih jedeh, pripravljene iz peči – furne. Jedi vsebujejo le značilne makedonske sestavine, za vsem tem pa stoji družinska zgodba, ob tem je to del makedonske kulture v Sloveniji.

Namen, želja in vizija je predstaviti zmes raznolikih balkanskih in mediteranskih jedi, kjer se prepleta vpliv dolgoletne zgodovine, tako v pripravi, videzu in načinu serviranja - glinene posode. „V Sloveniji ni veliko tradicionalnih restavracij, zato smo želeli prikazati oziroma pričarati en del makedonske kulinarike in kulture. Našim gostom ponujamo prvovrstne predjedi, bogate mesne in zelenjavne specialitete, slastne sladice, ki vam bodo že s prvim grižljajem vzbudili apetit. Ob tem bi vam radi pomagali spoznati izvrstna makedonska vina, v katerih je mogoče čutiti posebno sladkobno noto. V družbi z izbrano kulinariko bo njihov značaj še posebej poudarjen", je povedal Stavre, ki dodaja, da na ta način želijo pokazati makedonsko tradicijo v kulinariki. Na jedilniku so grafče na tafče, svinjski uvijač, makedonski šašlič, makedonski pindjur, lutenico, Vardarsko grne, Selsko meso, mučkalica, muskul tava, podvarok tava in turli tava ter mnoge druge tradicionalne jedi.
„Želeli smo pokazati in prikazati Sloveniji in Makedoncem v Sloveniji, kakšna je makedonska tradicija v kulinariki", Stefana Davidovska. Toda, kdo bi si mislil, da makedonska kuhinja temelji na zelenjavi, in ne na mesu. „Jedi pretežno sestavlja zelenjava, saj je Makedonija kot država zelo bogata z okusno in kakovostno zelenjavo. Tako da je osnova vseh teh jedi zelenjava. Seveda, prilogo sestavlja tudi meso", pojasni svetovalec za makedonsko hrano Bobi Naumovski.
Kakorkoli že, štajerska prestolnica je tako bogatejša za novo restavracijo z družinsko zgodbo, na svoja otroka pa je ponosen oče Blažo Davidovski, ki pravi: „Zelo sem ponosen, da nadaljujeta to tradicijo, od kod izhajam jaz, da nista pozabila in da sta to pripeljala v Slovenijo".
Sicer pa so izbrana makedonska kulinarika in tamkajšnja vina začinjena z ljubeznijo. Vpliv dolgoletne makedonske zgodovine je prisoten tudi v ambientu, pojasni človek, zaradi katerega se je zgodba sploh začela - oče Blažo, ki dodaja: „Gre za tipično makedonsko restavracijo, kjer je že iz imena razvidno, da bodo kulinarična razvajanja izhajala iz sončne Makedonije, dežele, poznane po okusnih tradicionalnih jedeh, pripravljene iz peči – furne. Furna je ne samo prva makedonska restavracija v Mariboru, temveč tudi v severovzhodni Sloveniji. Torej, povabljeni ste v svet tisočerih okusov še neodkrite Makedonije"!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Globalno Prekmurca v Mariboru odprla makedonsko restavracijo