Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prekmurca v Mariboru odprla makedonsko restavracijo

 

Restavracija Furna, na Tyrševi 3 v Mariboru, ponuja značilne makedonske specialitete

Makedonska restavracija MBŠtajerska prestolnica Maribor je pred dnevi dobila prvo makedonsko restavracijo. Tako sedaj Makedonijo – deželo bogate kulinarike lahko obiščete tudi v Mariboru, kjer sta tipično makedonsko restavracijo, z imenom Furna, odprla mlada Prekmurca, brat in sestra Stavre in Stefana Davidovski, doma iz Moravskih Toplic. Gre sicer za prvo makedonsko restavracijo v severovzhodni Sloveniji sploh, s katero želita brat in sestra počastiti in ohraniti svoje korenine po očetovi strani. Že iz imena restavracije (Furna) je razvidno, da bodo kulinarična razvajanja izhajala iz sončne Makedonije, dežele, poznane po okusnih tradicionalnih jedeh, pripravljene iz peči – furne. Jedi vsebujejo le značilne makedonske sestavine, za vsem tem pa stoji družinska zgodba, ob tem je to del makedonske kulture v Sloveniji.

Namen, želja in vizija je predstaviti zmes raznolikih balkanskih in mediteranskih jedi, kjer se prepleta vpliv dolgoletne zgodovine, tako v pripravi, videzu in načinu serviranja - glinene posode. „V Sloveniji ni veliko tradicionalnih restavracij, zato smo želeli prikazati oziroma pričarati en del makedonske kulinarike in kulture. Našim gostom ponujamo prvovrstne predjedi, bogate mesne in zelenjavne specialitete, slastne sladice, ki vam bodo že s prvim grižljajem vzbudili apetit. Ob tem bi vam radi pomagali spoznati izvrstna makedonska vina, v katerih je mogoče čutiti posebno sladkobno noto. V družbi z izbrano kulinariko bo njihov značaj še posebej poudarjen", je povedal Stavre, ki dodaja, da na ta način želijo pokazati makedonsko tradicijo v kulinariki. Na jedilniku so grafče na tafče, svinjski uvijač, makedonski šašlič, makedonski pindjur, lutenico, Vardarsko grne, Selsko meso, mučkalica, muskul tava, podvarok tava in turli tava ter mnoge druge tradicionalne jedi.
„Želeli smo pokazati in prikazati Sloveniji in Makedoncem v Sloveniji, kakšna je makedonska tradicija v kulinariki", Stefana Davidovska. Toda, kdo bi si mislil, da makedonska kuhinja temelji na zelenjavi, in ne na mesu. „Jedi pretežno sestavlja zelenjava, saj je Makedonija kot država zelo bogata z okusno in kakovostno zelenjavo. Tako da je osnova vseh teh jedi zelenjava. Seveda, prilogo sestavlja tudi meso", pojasni svetovalec za makedonsko hrano Bobi Naumovski.
Kakorkoli že, štajerska prestolnica je tako bogatejša za novo restavracijo z družinsko zgodbo, na svoja otroka pa je ponosen oče Blažo Davidovski, ki pravi: „Zelo sem ponosen, da nadaljujeta to tradicijo, od kod izhajam jaz, da nista pozabila in da sta to pripeljala v Slovenijo".
Sicer pa so izbrana makedonska kulinarika in tamkajšnja vina začinjena z ljubeznijo. Vpliv dolgoletne makedonske zgodovine je prisoten tudi v ambientu, pojasni človek, zaradi katerega se je zgodba sploh začela - oče Blažo, ki dodaja: „Gre za tipično makedonsko restavracijo, kjer je že iz imena razvidno, da bodo kulinarična razvajanja izhajala iz sončne Makedonije, dežele, poznane po okusnih tradicionalnih jedeh, pripravljene iz peči – furne. Furna je ne samo prva makedonska restavracija v Mariboru, temveč tudi v severovzhodni Sloveniji. Torej, povabljeni ste v svet tisočerih okusov še neodkrite Makedonije"!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Globalno Prekmurca v Mariboru odprla makedonsko restavracijo