Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nov vodnjak - spomenik živi pohorski vodi

 

Domžalski Helios nadaljuje z oživljanjem vodnjakov in vodnih zajetij po Sloveniji

VodnjakPred nekaj dnevi je bila zaključena izgradnja novega vodnjaka v starem trgu Vojnika. Investicijo, vredno nekaj več kot 27 tisoč evrov, je Občina Vojnik izpeljala skupaj s podjetjem Helios Domžale d.d. in podjetjem VO-KA JP Celje, ki sta v ta namen delno sofinancirala projekt ureditve vodnjaka.

Novi vodnjak v trgu Vojnika je kot spomenik posvečen živi pitni vodi, ki izvira izpod pohorskega masiva in v normalnih razmerah daje življenje rastlinam, živalim in ljudem vzdolž svoje poti. Je pa tudi pomnik poplavnim vodam, ki so ob obilnem deževju poplavljale od izvira pod Pohorjem vzdolž svoje poti in odnašale mostove in zemljo, nazadnje leta 2006. Sedaj je voda 32 km dolge reke Hudinje ujeta v struge in nasipe.

Obnova je bila izvedena v okviru sodelovanja Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, ki sta ga leta 1998 ustanovila PS Helios in Ministrstvo za okolje in prostor. Vodnjak na trgu v Vojniku je že 77. obnovljeni vodnjak v 66. slovenski občini. Podjetje Helios je za obnovo vodnjaka prispevalo 4.200 evrov, javno podjetje za vodooskrbo VO-KA JP Celje 2.000 evrov ostalo pa občina Vojnik. Zgodba in koncept zasnove vodnjaka je ideja arhitektke Fanike Škorja Pušnik iz Nove Cerkve. V spomin na odprtje so ob vodnjaku posadili japonski javor. S kulturnim programom so prireditev obogatili moški pevski zbor KUD France Prešeren Vojnik in učenci OŠ Vojnik. Domači župnik Anton Perger je opravil blagoslov vodnjaka in vode.

Z ureditvijo novega vodnjaka gre za ponovno rojstvo prvotnega vodnjaka v trgu Vojnika, ki je stal na tem mestu že vsaj leta 1914 in skozi čas dotrajal. Svoj izvir ima v sredini sedanjega cestišča. Včasih sta bila na trgu, skozi katerega še danes pelje regionalna cesta, znana gostilna Pr'Kaš in trgovina Zottel, vodnjak oz. štepih pa je služil ljudem in živalim. Sama postavitev sodobnega vodnjaka pa je začetek celostnega projekta urejanja trga Vojnika, ki se bo predvidoma začel izvajati leta 2012. Ta vodnjak kot izkazana hvaležnost bogastva vodi izpod Pohorja, izdelan v pohorskem tonalitu v bloku predstavlja masiv, iz katerega se rojevajo vodne kaplje in potem iščejo pot do življenja, prelivajoč se proti Vojniku in naprej, ob enem pa je ta velik monolit tudi simbol obrambe pred poplavno vodo, ki je ujeta v vodni in prodni okvir. Ko voda išče svojo pot vzdolž pokrajine, po kateri teče in daje življenje vsemu živemu, dela poti in vzorce, vijuge, v produ, mivki, travi in strugi in te mehke vijuge in slike vodne poti so izklesane z roko kamnoseškega mojstra Marjana Amona. Monolit varuje s svojim močnim hrbtom pitnik vode, kjer se bodo lahko odžejali krajani in popotniki z živo pitno vodo, z zakladom, ki ga vse premalo cenimo in se ga danes komaj še zavedamo.

In kar je bil vodnjak na sredi vasi ali trga nekoč, namreč središče dogajanja, pranja, oskrbe z vodo in izmenjave mnenj, to sedaj ni več. Je pa z novim načinom hitrega tempa življenja, lahko prostor postanka, trenutek oddiha na klopci ob šumenju in polzenju vode po granitu in njeno ponovno vračanje, umiritev duha, čas za bežno misel, kako srečni smo pravzaprav, da vodo v tako kristalni obliki še premoremo in da je prav, da jo varujemo in častimo, kot si zasluži. Čeprav je zelena oaza z vodnjakom ob cesti, je lahko tudi to še ena misel ob sobivanju, potrebni zazrtosti v darove narave, ko nas ceste odpeljejo in pripeljejo nazaj k viru življenja. Pri vodnjaku svojo pot začne tudi letos maja odprta 2,9 km dolga razgibana Gozdna učna pot Modrijanov imenovana GUMP, ki poteka krožno z 22 informacijskimi točkami v hribu nad trgom s prvo točko pri cerkvi sv. Florjana. Kot je na odprtju med drugim povedal župan Vojnika Benedikt Podergajs, bo ta obnovljeni vodnjak zagotovo lep opomnik ljudem, ki imajo na svojih dvoriščih stare vodnjake, da se lahko obnovijo in tako izkaže poklon vodi, kot viru preživetja in s tem ohranjanje bogastva naravne in kulturne dediščine naše krajine. K obnovi vodnjaka smo pristopili v želji, da ohranjamo zavest o celovitem pomenu vode v človekovem okolju in s tem spodbujamo aktivno delovanje ljudi za njeno ohranjanje in izboljšanje njene kakovosti v našem okolju. Pri postavitvi vodnjaka so sodelovali podjetje Isar, VO-KA JP Celje, Kamnoseštvo Amon, KM inštalacije, z idejnim projektom arhitektka Fanika Škorja Pušnik in Elektro Čretnik Melanšek.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

 

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Globalno Nov vodnjak - spomenik živi pohorski vodi