V Gasilskem domu Zbigovci se je trlo otrok in njihovih spremljevalcev

Majolkin MiklavžPodobno kot vsako leto, ko se začne veseli december z obiskom prvega dobrega moža Miklavža, so zraven tudi letos bili aktivisti Turističnega društva Majolka. V sodelovanju s PGD Zbigovci so namreč spet pripravili lep dogodek za najmlajše iz Zbigovcev in okolice. Tokrat se je prireditve z obiskom sv. Miklavža in obdaritvijo udeležilo kar 105 otrok, ki so v prostore domačega gasilskega doma prišli s svojimi starši, dedki, babicami...

„Majolkin

Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Konferenca srbske diaspore v Srednji Evropi

 

Spomin prve konference o drugi konferenci: Srbska manjšina v Evropski uniji - status in varstvo jezikov

Prva konferencaPraga, 30. novembra 2013 - Tridnevna konferenca srbske diaspore v Srednji Evropi, ki je v Pragi potekala od 28. do 30. novembra 2013, je obravnavala status Srbov, učenje srbščine, status srbskih šol in ohranjanje identitete in tradicije Srbov. Udeležile so se je delegacije iz Avstrije, Srbije, Slovaške, Slovenije, Anglije, Nemčije, Francije, Madžarske, Italije, Švice, Črne gore, Francije, Švedske, Madžarske in države gostiteljice Češke republike.

Sprejeti so bili naslednji sklepi:
- Stutus narodnih manjšin Srbi uživajo na Češkem, Slovaškem v Romuniji in Madžarski. Srbi v Nemčiji, Avstriji, Švici in Republiki Sloveniji nimajo tega statusa, kar jim v mnogih segmentih življenja otežuje uresničevanje kolektivnih pravic. Na podlagi izkušenj Srbov iz držav, kjer so se te pravice uveljavile, je bilo odločeno, da bodo sprejeti skupni ukrepi za reševanje tega vprašanja.
- Ohranjanje srbskega jezika in pisave v državah Srednje Evrope poteka na več načinov: s pomočjo dodatnih šol, ki jih organizira Republika Srbija, zasebnih šol in dveh srbskih srednjih šol v Temišvaru in Budimpešti, kot del romunskega in madžarskega šolskega sistema. Ugotovljeno je bilo, da je najbolje organizirano poučevanje v Romuniji in na Madžarskem, medtem ko je dopolnilno poučevanje najboljše v Švici in občasno, kljub velikim potrebam, v Nemčiji. Na Češkem, Slovaškem, v Sloveniji in Avstriji ni uradnih šol srbskega jezika. Ugotovljeno je bilo, da so pomanjkanje učnega osebja, ustrezno in pravočasno financiranje šol in redno zagotavljanje učbenikov težave, ki jih je treba rešiti čim hitreje. Odločeno je bilo, da se zahteva izdaja književnih knjig in drugih učnih pripomočkov srbskim študentom v Švici in drugih državah, kjer je to potrebno.

- Soglasno se strinja, da je negovanje srbske tradicije in ohranjanje identitete prednostna naloga srbskih skupnosti v državah Srednje Evrope, v katerih je potrebna pomoč matere.

Govoril je Dragan Stanojević iz Ukrajine, predsednik skupščine diaspore,
- Poudarjena je bila potreba po izmenjavi idej in informacij na tej konferenci, ki se nadaljuje z elektronskim komuniciranjem. Da bi ohranili kontinuiteto te konference, so udeleženci predlagali organizacijo medijske konference v Srednji Evropi.
- Udeleženci konference so poudarili pomen vključevanja uradnih institucij Republike Srbije pri reševanju položaja Srbov v Srednji Evropi.
Prva konferencaSodelovali so predstavniki osmih evropskih držav: Dragan Stanojević iz Ukrajine, predsednik skupščine diaspore, Zvonimir Jovanović iz Švice, podpredsednik skupščine za diasporo in delegati: Marinko Markov, Ognjan Krstič, Romunija, Nikola Todorović in Rade Bakračević, predstavnika iz Slovenije, Zoran Aleksič iz Avstrije, Dragan Jakovljević iz Madžarske, Đuro Plavšić in Miodrag Kreculj iz Nemčije, Branka Kubes, Rade Lukovič in Ratko Škorič s Češke, Stana Ribic in Matea Bucalo iz Slovaške ter kot častni član Milutin Micovic, delegat zbora diaspore za Črno goro.
Poleg delegatov skupščine za diasporo: Maja Mitrovic, veleposlanica Srbije na Češkem, Vukman Krivokuća, pomočnik direktorja urada za sodelovanje z diasporo in Srbi v regiji, Zvonko Sošević, svetovalec urada, Vladimir Skalski, podpredsednik svetovne zveze , predstavnik Češko-moravške slovenske unije in Mihal Djuba, predstavnik Vseslovenske zveze čeških držav s Slovaške.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Globalno Konferenca srbske diaspore v Srednji Evropi