„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

»Vodi nas želja po kreativnem druženju in kvalitetnem delu«

Likovno društvo Gornja Radgona letos obeležuje 15 let delovanja

Čeprav likovna dejavnost v Gornji Radgoni sega vse tja do 60. let prejšnjega stoletja, se s to obletnico člani društva zavezujejo, da bodo še naprej peljali to poslanstvo in se trudili za večjo osebno rast. Je društvo, ki ga povezujejo pozitivne misli, kreativni um in preprostost.
Tako kot nam je v intervjuju zaupala predsednica društva Tatjana Mijatović, društvo želi, da bi še naprej dobro medsebojno sodelovali, gradili na znanju in pridobili čim več mlajših članov, na katerih, kot pravijo, svet stoji.

V teh treh letih vašega predsedovanja ste se udeležili in sodelovali na kar nekaj novih projektih in organizirali veliko dogodkov. Kateri so tisti, na katere ste res ponosni?
Prvič v zgodovini smo kot društvo nastopili z razstavo v tujini, in sicer lani ob kulturnem prazniku v Monoštru na Madžarskem.
Pred tremi leti smo recimo Lojzetu Veberiču ob njegovi 60. letnici delovanja na likovnem področju podelili Listino o častnem članstvu, letos pa bo to Listino dobil Ivo Borko, ki dela že 50 let. To sta osebi, ki sta v Radgoni že pol stoletja nazaj razvijali likovno dejavnost. Sta legendi, ki sta botrovali k temu, da smo danes tukaj tudi mi. Če oni tega prej ne bi orali, mi tega danes ne bi mogli sejati.
Vsaka stvar se mi zdi pomembna, sploh, če gledam naše člane, ko razstavljajo. Nekdo, ki ima prvo razstavo je prav tako pomemben, kot nekdo, ki je že uveljavljen. Tista prva razstava je dogodek, kjer bo največ ljudi, avtorju se bo najbolj vtisnil v spomin, lahko pa bo za nekoga tudi zgodovinski trenutek. Lahko rečem, da je organizacija vsake razstave enako pomembna, pa naj razstavlja že uveljavljen slikar ali naš mlajši član.

Na projektu Zlata paleta ste kot društvo poželi veliko uspeha. Lahko malo podrobneje predstavite projekt in dosežke članov.
Letos spomladi smo pristopili v Zvezo likovnih društev Slovenije. Ti izvajajo projekt Zlata paleta, kar pomeni, da organizirajo pet državnih tematskih razstav, posamezna društva pa kandidirajo za to razstavo.
Na petih tematskih razstavah, ki potekajo po Sloveniji, kandidati razstavijo svoje izdelke, narejene v različnih tehnikah. Prva razstava je potekala pri nas, v prostorih Kulturnega doma Gornja Radgona, v naši galeriji. Kandidati so 9. marca letos razstavljali na temo Risba in grafika. Druga razstava na temo Realistično slikarstvo je potekala v prostorih galerije v Tržiču, in sicer 13. aprila. Tretja razstava je bila na temo Abstraktno slikarstvo. Razstava je potekala 11. maja v prostorih galerije na izviru Veliki Obrh v Vrhniki pri Starem trgu pri Ložu. V prostorih Mladinskega centra Brežice se je odvijala četrta razstava, in sicer 8. junija, kandidati pa so razstavljali fotografije. Zadnja razstava je bila 14. septembra, organizirana v prostorih galerije v Črnučah, in sicer na temo Kiparstvo.
Zveza razpiše tri teme glede na likovno tehniko, izdelki pa se dajo v ocenitev. Dela se tako zberejo v eni od teh prej naštetih galerij, pošljejo jih vsa včlanjena društva iz cele Slovenije, stroka jih pregleda, oceni in izbere izdelke za državno razstavo. Poleg tega še na vsaki razstavi podeli 8-9 certifikatov kakovosti. Vrhunec projekta je podelitev Zlate palete, ki jo dobi le en kandidat iz vsake razpisane teme z najboljšim izdelkom. Ta podelitev bo potekala  15. novembra v Trbovlju, kjer je sedež Zveze likovnih društev.
Kot pomursko društvo smo ponosni, da smo se prvi pridružili Zvezi. Tudi organizacija ene izmed teh razstav mi je bil velik izziv, hkrati pa smo zelo ponosni, saj smo gostili najboljše grafike in slikarje na področju ljubiteljskega ustvarjanja. Odziv na ustvarjalce je bil zelo velik, ponosna pa sem tudi na to, da je bilo na razstavo uvrščenih šest del naših članov, Vitka Borko pa je dobila tudi certifikat za kakovost za grafični izdelek.
Na naslednji razstavi se je na državno razstavo uvrstila Pavla Krajnc, podpredsednica društva.
Na tretji razstavi so se na državno razstavo uvrstili Filip Matko Ficko, s tremi slikami, Dana Štrucelj in jaz s svojim delom. Filip je prejel tudi certifikat kakovosti.
Na četrti so bile na državno razstavo uvrščene fotografije Staneta Toplaka iz Radencev in Leona Gobca iz Maribora.
Na peti razstavi, na temo Kiparstvo, pa sta bila uvrščena Leopold Methans in Robert Kosmač, hrati pa oba dobila tudi certifikat kakovosti.
Zelo sem zadovolja z dosežki, ki smo jih dosegli. Pričakovala sem edino večji odziv naših članov in posledično še večji uspeh.

Člani društva pa ne razstavljajo samo po Sloveniji, drži?
Razstavljali smo v Monoštru, na Madžarskem. V Porabju so nas Slovenci toplo sprejeli. Do sedaj smo tam organizirali tri razstave. Društvena razstava je bila 8. februarja lani, Pavla Krajnc je razstavljala 3. marca letos, jaz pa 8. marca letošnje leto. Lahko rečem, da nismo klasično društvo, saj smo zelo različni po izražanju in po letih. Smo medgeneracijsko in mednarodno društvo, saj imamo med našimi člani tudi Gerharda Guttmanna iz Avstrije. V prihodnje si predvsem želim sodelovanja z avstrijskimi likovnimi društvi, čeprav nam je Gerhard povedal, da takšnih oblik društev pri njih ni. Nad našimi razstavami, kolonijami in nad načinom, kako vse to počnemo, je bil zelo presenečen.

Kako pa je potekala letos že 9. Likovna kolonija?
S kolonijami je že pred leti začel Zlatko Šajhar. Je pa projekt, ki je prijavljen na Javni sklad Slovenije. Tako si vsako leto zamislimo novo idejo in prijavimo kolonijo na sklad. Po končani koliniji, izdelke razstavimo na razstavi, ki je običajno organizirana v sklopu Občinskga praznika Občine Gornja Radgona.
Letos smo ustvarjali na Zgornjem Dražnem Vrhu pri Zgornji Velki. Izvedena je bila s podporo Javnega sklada in s podporo Občine Radgona. Ustvarjalo se je pri kiparju Leopoldu Methansu. Ta je lastnik stoletne hiše, kjer ima galerijo, prireja pa tudi različne folklorne in literalne dogodke. Ambient se nam je zdel izredno primeren, saj je tam prava energija za ustvarjanje. Meseca junija smo tam preživeli dva dni, vse skupaj pa je potekalo pod strokovnim vodstvom mag. Saše Bezjak, tudi naše članice. Naslov kolonije je bil »Ustvarjeno nekoč, doživeto danes«, kjer nam je Bezjakova podrobneje predstavila trideset svetovno znanih del, ki smo jih nato po svoje poustvarjali. 15. avgusta smo tukaj pripravili tudi razstavo, na kateri smo gostili pisatelja Toneta Partljiča, ki je prebral zgodbico o tem, kako je v otroštvu risal risbe. Pesnik Dominik Reščič pa je v ta namen spisal pesem in jo na koloniji tudi predstavil.

Kot društvo se ne prijavljate samo na projekte, ampak se poslužujete tudi dobrodelnosti, je tako?
Ja, veliko sodelujemo s Centrom za socialno delo. Letos smo imeli dve delavnici v »Tednu vseživljenjskega učenja«, ki je potekal konec maja in trajal vse v mesec junij. V Domu starejših občanov v Gornji Radgoni smo za otroke pripravili delavnico, na kateri so lahko ustvarjali. Dokončana dela smo razstavili na razstavi, otroci pa so si svoje izdelke lahko odnesli tudi domov. V Dosorju v Radencih pa je bila organizirana delavnica za starejše občane, ki tam prebivajo. Sedaj se z direktorico Dosorja v Radencih dogovarjam, da bi takšno delavnico v jesenskih počitnicah organizirali tudi za otroke iz radenskega območja. V organiziranju takih delavnic res ne vidim večjega problema. Potrebna je le stroka, ki prenese znanje, nekaj materiala in dobra volja.
Lansko leto smo pomagali tudi v času poplav v Mariboru. Naše slike smo dali na dražbo, izkupiček pa je bil namenjen žrtvam poplav. Z izkupičkom smo pomagali tudi pri obnovi radenskega parka, ki ga je pred leti doletela ujma in ga skoraj popolnoma uničila.
Moje prostovoljno delo je botrovalo k temu, da sem osebnostno zrasla, ne glede na to, da sem že odrasla oseba. Ogromno sem se naučila, ogromno kvalitetnih in dobrih ljudi spoznala, ki so danes moji prijatelji. Velika prednost teh umetniških krogov je tudi ta, da umetniki niso obremenjeni z dobitničarstvom. Imajo svojo dušo in so malo drugačni. Ni jim najprej pomembno to, kar imajo, ampak to, kar znajo in dajo. In v taki družbi se zelo dobro počutnim in upam, da jih bo čedalje več. Prav tako ni lepšega občutka, ko vidim, da je nekdo, ki razstavlja, srečen. Vsi ti zadovoljni in nasmejani obrazi sorodnikov, ki te pridejo pogledat, mi dajo misliti, da sem spet naredila nekaj dobrega. In to mi ni težko, ker delam iz srca.

Kako bi predstavili vaše člane?
Smo Likovno društvo in smo zelo pisana druščina po letih, po izražanju in po narodnosti. Čeprav smo individualisti v izražanju, nas vodi želja po kreativnem druženju, kvalitetnem delu ter izobraževanju. V društvu je okrog petdeset članov. Glede razstavljanja izdelkov se pri nas ne opažajo spolne razlike. Enako pogosto razstavljajo ženske in moški.  Najstarejši član je star prek osemdeset let in še je vedno aktiven. Najmlajši član Marko Matko Ficko je star 10 let in je v Domu starejših občanov v Radgoni imel že samostojno razstavo. Razstavljal pa je tudi skupaj s svojim očetom Filipom.Tudi drugi člani imajo veliko samostojnih razstav, in to po celi Sloveniji. Veliko jih sodeluje tudi na različnih eks temporah in na natečajih, marsikateri dobijo tudi kakšno nagrado. Upam si trditi, da smo zelo drugačno odruštvo od drugih, tudi zaradi tega, ker smo zelo raznoliki po izražanju. Vsak v svojem delu pusti svojo noto, tako da se v vsakem delu da razbrati, kdo je avtor. Izostrili smo svoj osebni slog in zaradi tega se malo razlikujemo od drugih.

Poleg razstav, kolonij ter delavnic imate člani še kakšna organizirana srečanja?
V največji meri se srečujemo na dogodkih, ki jih organiziramo. Teh pa ni tako malo. Eni člani se jih udeležujejo bolj, eni manj. Se pa društvo sreča tudi po potrebi pa tudi sicer.

Kako ljudje iz bližnjih območij gledajo na umetnost oz. umetnostno izražanje?
Zdi se mi, da je treba umetnost vzgajati že pri malih otrocih. Opažam, da določeni ljudje mislijo, da razstave »niso zame«. Nekako bi te zadeve morali bolj približati javnosti, ljudje bi morali razumeti, da je to za vsakega, sploh naša ljubiteljska dela. Včasih pogrešam le več ljudi na razstavah. Vem, da je v javnosti prisotna teza, da se »v Radgoni nič ne dogaja«, ampak ko pa se, pa jih tako ali tako ni. Opažamo tudi, da se na otvoritvah razstav oblikuje novi način druženja in menim, da je takšno druženje kvalitetno porabljen prosti čas. Trudimo se, da stigma »razstave niso zame« ne bi bila pri ljudeh več prisotna oziroma, da bi širšo javnost pritegnili k sodelovanju v likovnem svetu in na razstavah.

Se vam zdi, da so kljub vsemu razstave še obiskane?
Ja, bi lahko rekla, da se to popravlja. K temu so pripomogli računalniki in internet, ki omogoča, da  so informacije hitro posredovane.

Je umetnost slabo medijsko pokrita?
Kar se tiče Pomurja, sem kar zadovoljna. Je pa tudi res, da moraš tudi sam nekaj narediti, če želiš odziv. Ne moreš kar čakati, da drugi pridejo do tebe. Kadar naše društvo organizira razstave, sama pošiljam razna vabila in obvestila. Sicer pa si najboljše oglaševanje narediš s korektim delom, s tem da te nekdo vidi in te na tak način tudi promovira. Če pa se ti zdi vse to premalo, pa še za to nekaj storiš tudi sam.Takrat se tega ne more spregledati.

Opažate, da na likovno izražanje članov vpliva tudi stanje v državi?
Ne, tega nisem ugotovila, saj smo bolj ali manj sami pozitivci in se s tem ne ukvarjamo. Odnos do kulture se najbolj pozna, ko se začnejo krčiti sredstva. Financiramo se samo iz članarine in donacije Občine Gornja Radgona ter projektov, na katere se prijavimo. Sponzorjev nimamo. Mislim pa, da če društvo dobro dela in dobro sodeluje z občino in če ta ima posluh za kulturo, potem glede pridobitve sredstev ni tako velikega problema.

Še mlajši člani rabijo spodbudo?
Mlajši člani imajo že svoje ideje. Želela bi si le, da bi jih v društvu sodelovalo več, tudi takih, ki bi hkrati urejali še spletno stran. Kot društvo smo zelo dovzetni za »odštekane« variante, ne želimo samo klasike. Mladi so pa ravno tisti, ki lahko prinesejo takšne ideje. Mlade ideje in mladi način izražanja kot so elektornske oblike mojstrovin, fotografije in videi, vse spada k nam in v ta namen bi vse mlade pozvala k sodelovanju.

Menite, da imajo ljubiteljski umetniki možnost s svojimi deli tudi dobro zaslužiti?
Eni, ja. To je odvisno, kako gledaš. Jaz slikam zase in pri ustvarjanju ne kalkuliram. Pred leti si nisem nikoli mislila, da bom delala za jasnost in razstavljala. Bom rekla, da če se lotiš zadeve komercialno, potem si en veliki siromak. Če želiš kaj tržiti, potem moraš biti drugačen in to mora nekdo sprejemati.

Pred tremi leti ste prevzeli vodstvo. Se je s tem kaj spremenilo?
Društvo je ustanovil Zlatko Šajhar in ga osem let aktivno vodil. Začel je tudi z organiziranjem kolonij in bil kot društvo zelo uspešen. Še danes je član upravnega odbora in ga izredno cenim. Zelo dobro mi svetuje, saj se spozna na področje vodenja društva. Enako velja za njegovo naslednico Evo Žulo, ki je zaslužna za veliko pridobitev, in sicer grafični tiskarski stroj, s katerim se ne more pohvaliti vsako društvo. V društvo je pripeljala še nekaj odličnih likovnikov od drugod, ki so profesorji in imajo veliko strokovnega znanja. Tako da menim, da so moji predhodniki bili zelo pridni. Lahko pa rečem, da smo zaradi večje medijske pozornosti bolj prepoznavni med ljudmi. Zaradi tega se je pridružilo tudi več članov, ki so izrazili različne ideje, te pa smo začeli realizirati. Morda smo organizirali nekaj več dogodkov kot je to bilo v preteklosti. Ampak prav vsak je dal neki del v mozaik petnajstletnega dela.

Društvo pa vsekakor brez podpore ne bi tako dobro delovalo, je tako?
Seveda. Kot društvo zelo dobro sodelujemo s Kulprotur-om, kjer smo dobri partnerji kar se tiče likovnih razstav. Okrog 5-7 razstav letno organiziramo v naši galeriji za naše člane, pa tudi za koga drugega. Gostili smo tudi zveneča imena, kot na primer Vojka Štuheca, akademskega kiparja, Antona Buzetija, karikaturista, tudi mag. Saša Bezjak je razstavljala. Prav tako smo zelo hvaležni Občini Gornja Radgona, ki nam je omogočila prostor, našo galerijo, kjer lahko svoja dela pokažemo, mi pa se trudimo, da z njo racionalno ravnamo in jo primerno tudi koristimo. Uspešno sodelujemo tudi z DSO Gornja Radgona ter z Dosorjem v Radencih, kjer organiziramo priložnostne razstave ter kolonije. Letos smo tako že drugo leto organizirali likovno kolonijo, kjer smo slikali za dom.

Kje vas bomo do konca leta še lahko videli?
V sklopu Občinskega praznika bomo 3. oktobra ob 16.30 uri odprli razstavo na prireditvi »Se poznamo?« v DSO Gornja Radgona, kjer se bodo predstavila različna kulturna društva iz občine. 4. in 5. oktobra ob 15.30 uri bo prav tako v DSO v Radgoni potekala 7. Mini likovna kolinija Pomurja. Vsi ljubiteljski likovniki Pomurja bodo ustvarjali na temo »Barve Mure«. Na koncu bo tudi razstava.
10. oktobra ob 18. uri imamo razstavo v naši galeriji v Kulturnem domu, in sicer razstavo slikarskih in kiparskih del, ki so nastale v okviru 9. Likovne kolonije v Methansovi hiši na Dražen Vrhu.
Vsebina kolonije je bila poustvarjenje izbranih del umetnikov iz preteklih časov, z naslovom »Ustvarjeno nekoč, doživeto danes«. S to razstavo bo društvo obeležili 15 let aktivnega delovanja.
Tudi Javni sklad RS za Kulturne dejavnosti pripravlja četrto državno tematsko razstavo. Za leto 2013/2014 je tema »Parafraze likovnih del, polimpsesti, citati, prisvojitve«. Na to temo smo naredili tudi kolonijo. Člane smo poučili, da bodo to nalogo lažje izpeljali, vse izdelana dela pa je potrebno oddati do 25. oktobra. Sodelovali smo tudi leta 2011/2012 na temo »Tekst v podobi«. Tukaj smo bili zelo uspešni. Na državno razstavo je bilo izbranih pet del članov iz Gornje Radgone. Toliko jih ni imelo nobeno društvo.
Ker so razpisi na vsaki dve leti, si lahko vmes vzamemo malo časa in si sami izmislimo temo za kolonijo. Tako smo lani ustvarjali Muro. Z risbo, sliko in kipi smo se poklonili Muri. To je bil naš barviti protest proti gradnji elektrarne. Pri tem smo sodelovali z Zvezo društev Moja Mura, kjer nam je predsednik društva Simon Balažic razložil problematiko reke, povedal nekaj o flori in favni ter o ogroženosti. Tako bomo 1. oktobra ob priliki Občinskega praznika v Kulturnem domu organizirali razstavo in pokazali naše dvodnevno ustvarjanje.
V sklopu Občinskega praznika bomo izdali že drugi društevni katalog, kjer bodo poleg uvodnih besed, natisnjeni izdelki članov z ustrezno recenzijo.
Tako kot vsako leto, bomo tudi letos za novo leto organizirali razstavo, na kateri bo vsak član razstavil nekaj svojih del. Tako bomo s to »pisano« razstavo zaključili leto.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Interaktivno Ponujene vsebine Intervju »Vodi nas želja po kreativnem druženju in kvalitetnem delu«