Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Intervju: Špela Zamuda

Špela Zamuda, mlada radgonska umetnica

Razstava Špela Zamuda»Vsako umetniško delo ima svojo zgodbo. Če pa še o njem razmišljaš in ga skušaš razumeti, ti postane še bližji.« Tako o umetnosti in umetniškem izražanju razmišlja Špela Zamuda, osemnajstletno dekle iz Gornje Radgone. Uspešna gimnazijka, ki se navdušuje nad risanjem figur, je na do sedaj dveh samostojnih razstavah pokazala in opozorila na svoj talent. Čeprav se ne bo izobrazila kot likovna umetnica, bo njeno ustvarjanje ostalo središčna točka v njeni prihodnosti.

Kdaj se je začelo z ustvarjanjem?
Začela sem pri učitelju Damijanu Sovcu, ki je vodil obšolsko dejavnost, in sicer likovno delavnico. V to delavnico so bili vključeni vsi tisti, pri katerih je prepoznal talent.  Ustvarjali pa smo različne stvari, tako da je vsak lahko odkril, kaj mu najbolj leži.

In kaj si ti prepoznala, da ti najbolj leži?
Risba, ustvarjena s svinčnikom. Predvsem realne risbe.

Ustvarjaš samo s svinčnikom?
Ja. Če uporabljam barve, potem uporabljam oljne ali akrilne. Ostalo delam s svinčnikom.

Je težje ustvarjati z oljnimi barvami ali s svinčnikom?
Boljše mi je s svinčnikom, ker lažje senčiš. Sicer so oljne tudi v redu, ker se da z njimi prekrivati, ampak se zelo dolgo sušijo.

Kateri motiv najraje ustvarjaš?
Figure.

Si jih zamisliš sama ali jih posnemaš?
Ustvarjam jih iz glave. Bi jih tudi kdaj posnemala, vendar ne zvezdnikov.

Kdaj si začutila svojo strast do umetnosti in umetniškega ustvarjanja?
V OŠ se je šlo bolj za to, da si nekaj delal in ustvarjal. Ni bilo prisotnih nekih posebnih  občutkov. Svojo strast do umetnosti sem spoznala po prvem letniku srednje šole pri likovnih delavnicah.

Kako pa so na tvoja dela gledali profesorji?
Vedno so me podpirali. Predvsem likovna učiteljica Natalija Rojc Črnčec,  ki mi je veliko pomagala in usmerjala. Če ne bi bilo tolikšne njene podpore in spodbude, ne vem če bi nadaljevala tako, kot sem.

Kaj pa tvoji vrstniki?
Vedno me podpirajo in so nad čemerkoli navdušeni.

Imela si dve samostojni razstavi. Eno v Mladinskem centru Gornja Radgona, drugo pa na Prvi gimnaziji Maribor. Kaj si razstavljala?
V Mladinskem centru sem razstavila risbe, na katerih so narisani portreti domišljijskih ljudi.
Na gimnaziji pa so bile tri risbe figur. Ena je bila reprodukcija slike Van Gogha. Druga je bila risba, reprodukcija Van Goghove Zvezdne noči, tretja pa je bila sova. Razstavila sem tudi še portret in eno risbo, na kateri je narisan človeški hrbet prekrit s perjem.

Kateri pa je tvoj najljubši izdelek?
Po navadi so vsi navdušeni nad risbo, na kateri je sova.  Meni pa je najljubša risba, na kateri je hrbet s perjem.

Kako dolgo si ustvarjala za prvi dve samostojni razstavi?
Dela so nastajala sproti. Niso bila prvotno namenjena samo za razstavo. Vendar pa za eno risbo rabim dva ali tri dni, potem pa še malo popravljam, tako da znese do nekje enega tedna.

Razmišljaš že o tretji?
Ja, ideje se že kopičijo.

Kdaj pa je tisti čas, ko najraje ustvarjaš?

Najpogosteje rišem pozimi, je pa poletje super, ker lahko nekje zunaj ustvarjaš na velika platna. V glavnem pa rišem, ko imam prosti čas. Imela sem že nekaj naročil. Tukaj mogoče ni tako sproščeno ustvarjanje, ker si prisiljen, da nekaj narediš, to pa vedno ni nekaj, kar najraje ustvarjaš.

Najprej si se želela vpisati na Likovno akademijo, sedaj si se vpisala na Fakulteto za družbene vede, smer mednarodni odnosi. Zakaj taka sprememba?
Problem je glede služb, pa tudi v prihodnosti se ne vidim v službi likovnice. Umetnost je ena izmed stvari, ki me najbolj zanimajo in veselijo, ni pa edina.

Kakšne vizije pa imaš za prihodnost?
Združila bi znanje mednarodnih odnosov z umetnostjo.

Bi tržila svoje izdelke?
Ja.

Kaj ti je pri tem najpomembnejše?
Pri tem je najbolj pomembno ime. Najprej si je treba zgraditi dobro ime, da lahko kasneje dobro tržiš.

Se vidiš kot priznana slovenska umetnica?
Ja, normalno.

Kako si si zamislila, da bi izgledala tvoja najboljša razstava?
Imela bi zelo velik beli prostor in temne slike, tako, da bi nastal močan kontrast.

Kaj pa bi tukaj razstavila?
Verjetno bi nadaljevala s figurami in portreti.

Imaš kakšnega vzornika, po katerem se zgleduješ?
Ja, to je Da Vinci, zato ker je bil izjemen v ustvarjanju risb in slik ter zelo dobro združeval oboje.

Kaj pa slovenski vzornik?
Kobilca, ker je na svojih slikah zelo dobro upodabljala svetlobo. Njene umetnine so zelo realistične.

Katero umetniško obdobje pa ti je najljubše?
Impresionizem, predvsem zaradi barv in svetlobe, realizem pa zaradi realizma samega.

Slovenci smo za razliko od tujine dokaj distancirani do umetnosti. Zakaj meniš je tako?
Slovenci na splošno premalo cenijo umetnost. To se rezultira tudi s slabim obiskom galerij. Kot primer lahko navedem Poletno muzejsko noč v Mariboru, ki je bila super. Obe razstavi, ki sta potekali v sklopu tega, sta bili izjemni, a ni bilo velikega obiska, kar se mi zdi žalostno.

Kako pa bi potem komentirala to nezanimanje?
Umetnost kot taka jih več ne zanima. To so izrinile moderne stvari. Če bi po galerijah predstavljali videoprodukcije, ki se pojavlja že tudi v umetnosti, bi ljudi morda malo bolj pritegnilo.

Če bi imela sedaj možnost, da obiščeš katerikoli muzej ali galerijo. Kam bi se napotila?
Louvre (Pariz), ker je največ najboljših umetnin. Je pa zelo dober tudi Kunsthistorisches museum na Dunaju, kjer so slike razstavljene od tal pa do stropa in zelo dobro izgleda.

Katero svetovno mesto pa ne zaradi same arhitekture najbolj privlači?
Obiskala bi Pariz, in to zaradi katedrale Notre dame. To pa zato, ker mi je gotika najljubša v arhitekturi. Prav tako pa me navdušuje cerkev Sv. Vida V Pragi.

Kako si si zamislila poletje?
Rada bi naredila serijo malo večjih platen, predvsem temnih. Ostala bi pri figurah, predvsem realističnih, kasneje pa bi začela s fotorealističnimi.

Imaš doma kakšno zbirko umetnin drugih?
Ja, umetnine zbiram od slovenskih umetnikov. Te mi poklonijo na svojih razstavah. Imam jih že kar nekaj.

Sedaj ustvarjaš sama. Bi se morda včlanila tudi v kakšen  klub?
Sedaj ne. Raje ustvarjam sama.

Večkrat lahko zasledimo, da so organizirane različne likovne kolonije. Si se že katere udeležila?
Ne. Doma mi je ljubše ustvarjati. Če je zraven mene neka skupina, me moti. Enim je bolj pomemben mir, drugim pogovor med delom. Meni pa je bolj všeč, da je mir.

Imaš doma svoj prostor, v katerem se lahko mirno izražaš?
Doma imam atelje. Je soba, polna slik, knjig, dve stojali za platna in miza, na kateri je veliko potrebščin.

V kakšnem razpoloženju pa nastaja več slik?
V dobrem. V slabem razpoloženju nastane samo ideja. Slike pa ne narediš nikoli dobre in nič ti ne uspe.

Hraniš kakšno neuspelo sliko?
Nekaj, ja. To pa zato, ker jih bom morda spet kdaj pogledala in dobila dobro idejo, kako jo dokončati. Stvari preprosto ne mečem stran.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Interaktivno Ponujene vsebine Intervju Intervju: Špela Zamuda