Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Država "ubija" naše gozdove!

 

Če ne bo pomlajevanja, bomo ostali brez gozdov, saj „brez setve ne bo žetve“, je prepričan Branko Žurman

GozdSlovenija je dežela gozdov, saj pokrivajo 58,5 % naše domovine. Po gozdnatosti smo na tretjem mestu v EU, za Švedsko in Finsko. Kar 1.185.169 ha gozdov pokriva skoraj tri petine površine države. Pretežni del slovenskih gozdov je v območju bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov (70 %), ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost. Lesna zaloga slovenskih gozdov je po podatkih gozdnogospodarskih načrtov Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) 330.982.374 kubičnih metrov oziroma 279,27 kubičnih metrov na hektar. Delež lesne zaloge iglavcev je 46,43 %, listavcev pa 53,57 %. V slovenskih gozdovih priraste letno 8.117.325 kubičnih metrov lesa ali 6,85 kubičnih metrov na hektar.

V zadnjih nekaj letih se v slovenskih gozdovih poseka od 3,0 do 3,7 milijonov kubičnih metrov dreves letno, od tega 60 % iglavcev in 40 % listavcev. V letu 2010 pa je bilo v slovenskih gozdovih skupno posekano 3.374.137 m3 dreves, od tega 1.808.066 m3 iglavcev in 1.566.071 m3 listavcev... Vse so to zavidanja vredni kazalci, in to svoje bogastvo bi morali varovati vsaj tako kot doslej.Žal pa temu ni tako, na kar poleg ZGS, še posebej opozarjajo sami gozdarji, ki so še najbolj povezani z gozdom. Sami so prepričani, da država s svojim mačehovskim odnosom želi resno ogroziti še edino netajkunizirano bogastvo v Sloveniji, torej gozd. Sedaj namreč s tako imenovanimi varčevalnimi ukrepi spet nastajajo ugodne razmere za razkroj slovenskega gozdarstva, da se omogoči kapitalu za nemoteno 'delo' brez nadzora v naših gozdovih. Torej je več kot očitno, da država počasi „ubija" gozdove, in to na posebej prefinjen način, z zniževanjem že tako močno okrnjenih materialnih stroškov. Revirni gozdarji opozarjajo, da se z gozdovi ne da upravljati iz pisarn, temveč moraš biti na terenu, na stezi, v gozdu, med ljudmi – lastniki gozdov, med divjadjo, kmetovalci, ki jim divjad morebiti povzroča škodo. In če delaš najbolj racionalno, prevoziš med 500 in 700 km na mesec. Žal pa niti za to ni sredstev. Poleg tega pa ne moremo mimo dejstva, da so gozdarji najslabše plačani v javni upravi, čeprav jih je večina inženirjev, ki zaslužijo okrog 800 €. Zato so gozdarji prepričani, da država nikakor ne bi smela rezati sredstev za vlaganje v naše odprte gozdove, saj da tukaj ne gre samo za pridelani les, temveč tudi za urejenost, divjad, reševanje vodnih zajetij v naravi ipd. Ko pride lubadar pa je potrebno vlagati v mlade gozdove...

...Slovenskim gozdovom grozijo usodne posledice tudi zaradi krčenja sredstev...

Lastnik gozda in tudi sam strokovnjak za gozdarstvo Branko Žurman iz Negove je prav tako prepričan, da „brez setve ne bo žetve". In ker to vedo že vsi kmetje, je po njegovem zadnji čas, da to spoznajo tudi tisti, ki sprejemajo gozdarske odločitve. „V gozdovih je to še bolj pomembno, saj mine med pomlajevanjem gozda do končnega poseka več desetletij. In če vsaj prvih deset let mlademu gozdu ne bomo v začetku pomagali, bomo na koncu na en hektar namesto 100 kubikov najboljše hlodovine, posekali le kakšno desetino. Prvi korak k temu je zmanjšati administracijo (ne revirnih gozdarjev) in poslati gozdarje v gozdove, da bodo ustvarjalno delali na terenu. Sklad gozdarskih zemljišč, ki je država v državi, je potrebno ukiniti in dati v upravljanje gozdarjem, ki so prav tako državni uslužbenci. Bo manj skrivalnic. Diplomske naloge pa morajo narediti študenti z mentorjem na terenu. Že pred 10 leti sem direktorju Zavoda za gozdove v Murski Soboti predlagal, da imam za študenta zanimiv predlog za diplomsko nalogo, pa se mi je samo nasmejal, češ, saj vsi vse prepišejo", razlaga Žurman in se sprašuje: Kje so gozdarji, kot je bil prof. dr. Mlinšek?

V pripravi je pisanje novih 10 letnih gozdno gojitvenih načrtov, ki jih kmetje z majhno in razdrobljeno gozdno posestjo ne potrebujemo. Po Žurmanu, ki predlaga tudi konkretne rešitve, je ogromno nepotrebnega pisanja in zapravljanja denarja, ki bi ga raje naložil za nego mladih gozdov v zasebni lasti. „Odkazilo dreves za posek v zasebnih gozdovih se naj ukine. Noben normalni lastnik ne bo najkvalitetnejše hlodovine podiral za sekance, končni poseki ali goloseki pa bodo seveda kontrolirani. S tem bi gozdarji pridobili ogromno časa za delo na pravih projektih, ki bi takoj pokazali rezultate! Gozdarji na terenu morajo pridobiti večja pooblastila, tudi od inšpektorjev. Gozdarji naj kontrolirajo dogajanja v gozdovih, gozdarje pa inšpektorji. Pa bo brez dodatnega denarja več reda v gozdovih, lastnikom gozdov bodo vedno na voljo kot svetovalci in pomočniki pri izvedbenih projektih, ki ga lastnik gozda in gozdar skupaj pripravita. Drugi korak je znižanje števila divjadi na normalo".

Po njegovem v Slovenskih goricah in seveda tudi drugje srnjad popase večino naravno pomlajenih plemenitih listavcev in brez žične ograje se enostavno ne da vzgojiti odličnega gospodarskega gozda, ki bi bogato povrnil vloženo investicijo. „Tam, kjer je preveč jelenov, je še bolj žalostno. Tretji korak je onemogočiti vse, ki si z državnimi gozdovi polnijo privatne bančne račune. Vsak bi se rad na svojem majhnem vrtičku šel svetovno trgovanje, kot je npr. z lesarstvom oz. žagami , kjer se žaga les na način, primeren za muzeje. V občini Radenci je odlična lokacija za sodoben žagarski obrat v Boračevi in še za kakšno tovarnico poleg, pa daljinsko ogrevanje Radenske, Gornje Radgone... Vsi žagarji iz okolice bi se naj združili in postali družabniki, za dober projekt in s podporo vlade pa verjetno ne bi bilo težav za evropska sredstva ali pa bi prišel kakšen investitor iz tujine. Delavci bi imeli boljše pogoje za delo, še več zaposlitev bi bilo na voljo... Je pa res, da bi bilo takrat vse elektronsko merjeno in težje bi bilo kaj prikriti... Tako pa se sedaj na tej lokacij gradi trgovina...", je ogorčen naš sogovornik Branko Žurman.

Torej, očitno je, da so lastniki gozdov, strokovnjaki in tudi naravovarsvteniki, na isti valovni družini, le država s svojimi posegi ne razmišlja dolgoročno. Gozd je še edino netajkunizirano slovensko bogastvo, saj gozdarji skrbijo, da tajkuni ne morejo sekati in odvažati lesa kar tako. Žal se jim to skuša onemogočiti tudi tako, da jim se klestijo materialna sredstva. Ob vsem pa je jasno, kako naš najboljši les končuje v tujini, ker ga sami ne znamo ali nočemo spremeniti v kakovostne končne izdelke. In na koncu ne smemo prezreti še enega dejstva na katerega opozarjajo gozdarji, in sicer, da so se v času gospodarske krize močno povečale tudi velike tatvine lesa, ki so se minulo zimo podvojile...

VSAK PETI SLOVENEC (SO)LASTNIK GOZDA

Slovenske gozdove, poleg naravnih ujm (veter, žled, sneg), v zadnjih letih ogrožajo predvsem insekti (v glavnem podlubniki), ki so najpogostejši vzrok za sanitarni posek, ki predstavlja povprečno tretjino celotnega poseka in se v različnih letih giblje med 19 % in 45 % celotnega poseka. Tako stanje zmanjšuje delež potrebnih negovalnih sečenj in s tem načrtno gospodarjenje z gozdovi, hkrati pa zmanjšuje bioekološko stabilnost gozdov. V Sloveniji je 74 % gozdov v zasebni lasti, 26 % gozdov pa je v lasti države in občin. Večje in strnjene gozdne posesti državnih gozdov omogočajo kakovostno strokovno gospodarjenje. Zasebna gozdna posest je zelo razdrobljena, saj povprečna posest obsega okoli 2,5 ha in še ta je nadalje razdeljena na več med seboj ločenih parcel. Za veliko večino teh posesti gozdovi niso gospodarsko pomembni. Zasebna gozdna posest se še naprej deli, saj se povečuje število lastnikov gozdov. Po zadnjih podatkih je tako v Sloveniji že 313.000 (s solastniki celo 461.000, torej praktično vsak četrti odrasli Slovenec) gozdnih posestnikov. Takšna velika razdrobljenost, število lastnikov in solastnikov gozdov, otežuje strokovno delo in optimalno izrabo lesa v zasebnih gozdovih.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kmetijstvo Država "ubija" naše gozdove!