Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Kraljica čebul - ptujski lük"

 

Ptujski lük - od tradicije do geografske označbe

Ptujski lukV Ptuju je Slovensko združenje za integrirano pridelavo zelenjave organiziralo posvet z naslovom: Ptujski lük - od tradicije do geografske označbe, na katerem so predstavili tehnologije pridelave čebule, bolezni čebule in izmenjali izkušnje s pridelavo Ptujskega lüka na Ptujskem polju. Namen posveta je na enem mestu združiti pridelovalce, zelenjadarsko stroko in trgovce ter ustvariti nujno potreben dialog.

S posvetom želijo poudariti pomen uživanja slovenskih zaščitenih kmetijskih pridelkov za kmetijstvo in gospodarstvo. Vprašali so se tudi, ali kupci dovolj spoštujejo slovensko zelenjavo in kakšen je pomen shem kakovosti za proizvajalce in potrošnike. Podali pa so tudi odgovor na vprašanje kako lahko zaščitimo slovenske kmetijske pridelke in živila. Na posvetu so razglasili tudi rezultate ocenjevanja kislega zelja in kisle repe, ki jih združenje tradicionalno prireja že tretje leto zapored.
Po podatkih Statističnega urada RS se je v letu 2013 na 356 ha skupaj pridelalo 6.074 ton čebule. Od tega se je 2.147 ton čebule izvozilo, uvozili pa smo 14.878 ton čebule. Tako je bila v letu 2013 med svežo zelenjavo po deležu uvoza čebula na prvem mestu, sledijo ji paradižnik, paprika in solata. Podatki kažejo na velik potencial pri pridelavi čebule v Sloveniji. Slovenske avtohtone sorte čebule, ki so se obdržale vse do danes so belokranjka, tera in ptujska rdeča. Ptujski lük je slovenska avtohtona sorta čebule in staro ime za čebulo, ki jo na Ptujskem polju pridelujejo že več kot 200 let. Ptujski lük je posebnega izgleda in okusa, zato je pridobil oznako zaščitena geografska označba. Ptujski lük je edinstven, saj v Sloveniji ni sorte ali hibrida, ki bi mu bil tako podoben, da bi ga lahko zamenjali. Območje pridelovanja je zgodovinsko pogojeno in obsega ravninski del Ptujskega polja, ki se razteza med reko Dravo, reko Pesnico, Ptujem in Ormožem ter obronki Slovenskih goric, kar tudi določa geografska označba.

...spregovorili so tudi o pomenu lokalno pridelane zelenjave in hrane sploh...

Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline iz KGZS Maribor, je na posvetu predstavila tehnologije pridelave čebule. Poudarila je, da lahko čebulo pridelujemo na tri načine: z direktno setvijo, preko vzgoje sadik ali iz čebulčka. Vsak način pridelave ima svoje dobre in svoje slabe strani. Pri pridelavi čebule pa se pogosto srečujemo tudi z različnimi povzročitelji bolezni, ki vplivajo na količino in kakovost pridelane čebule. Od bolezni lahko pri pridelavi težave povzročajo predvsem čebulna plesen, siva plesen čebulnih listov, siva plesen, bela gniloba čebulnic in čebulna rja. Na posvetu je prof. dr. Mario Lešnik, dekan Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, predstavil najbolj pogoste bolezni čebule na njivi in v skladiščih v Sloveniji ter možnosti za zatiranje. Opozoril je na vpliv pridelovalne tehnike in omejitve glede razpoložljivih sredstev za zatiranje bolezni v integrirani in ekološki pridelavi.
Izkušnje s pridelavo Ptujskega lüka na Ptujskem polju je z udeleženci posveta delila tudi Anja Pignar, pridelovalka Ptujskega lüka iz Gorišnice. Lükarji so tradicijo triletne pridelave čebule ohranili vse do danes. Tako kot nekdaj, ga tudi danes pridelujejo na naravi prijazen integriran ali ekološki način. Pri pridelavi pa spoštujejo stare običaje kot so ročno sajenje, ročno obiranje in ročno pakiranje. Predstavniki trgovske verige TUŠ so predstavili nakupne navade potrošnikov – ali slovenski kupci dovolj spoštujejo slovensko zelenjavo, kako cenijo Ptujski lük in kakšni so razlogi poleg cene, da se ne odločajo za bolj pogost nakup slovenske zelenjave.
Pomen shem kakovosti za proizvajalce in potrošnike je predstavila Vlasta Grašak iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ptujski lük je pridobil oznako zaščitena geografska označba. Ta shema kakovosti zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države. Kmetijski pridelek ali živilo ima posebno kakovost, sloves ali druge značilnosti (npr. podnebja, vetra, tradicionalnega načina pridelave). Vsaj ena od faz proizvodnje, pridelava ali predelava, mora potekati na določenem geografskem območju, po katerem je kmetijski pridelek ali živilo poimenovano, surovine pa lahko izvirajo iz drugega območja. V Sloveniji imamo zelo pestro ponudbo lokalnih in tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil, zato je prav, da jih zaščitimo in s tem ohranjamo slovensko tradicijo. Kako lahko zaščitimo slovenske kmetijske pridelke in živila je na posvetu povedala Jelka Potočnik iz Inštituta KON-CERT Maribor. Z zaščito kmetijskih pridelkov in živil povečamo njihovo vrednost in tudi potrošniki jih bodo lažje prepoznali na prodajnih policah.
Ptujski lük prepoznamo po srčasto-ploščati obliki srednje velikosti, rdeče-rjavi barvi suholistov, belo in vijolično-rdeči barvi mesa. Prednost te sorte je dolgotrajno skladiščenje, odlikuje ga izredna kakovost, odlične lastnosti v kuhi in zmerno oster a izjemen okus. Ptujski lük s svojimi edinstvenimi lastnostmi zagotavlja visoko kakovost. Zaščiteni Ptujski lük ne pomeni samo ohranitev pridelave avtohtone sorte, dviga tržno pridelavo, povečuje konkurenčnost in možnost dodatnih zaposlitev, z ohranitvijo vseh običajev tako pridelave, skladiščenja in ostalih povezanih kmečkih običajev, pa predstavlja tudi možnost popestritve turistične ponudbe podeželja...
Na posvetu so razglasili še rezultate ocenjevanja kislega zelja in kisle repe. Združenje prireja takšno ocenjevanje že tretje leto zapored. Pri ocenjevanju kislega zelja in kisle repe je z vzorci sodelovalo 27 pridelovalcev. Kakovost kislega zelja in kisle repe se je ocenjevala po petih kriterijih: čvrstost in izgled, okus, barva in vonj. Podeljenih je bilo pet zlatih, tri srebrne in pet bronastih priznanj za kislo zelje in ena zlata, ter po dve srebrni in bronasti medalji za kislo repo.

Tradicija in kulturna dediščina lükarjev
Stare legende pravijo, da naj bi to čebulo na naše območje prinesli Turki in je nekoč pomenila glavni vir dohodka. Starejši lükarji pripovedujejo, da so lahko na 10 arih pridelali dovolj lüka za štipendijo ali preživetje male do srednje kmetije. Največ so ga prodajali pozno v jesen in čez zimo, zato je morala biti debela, dobro posušena in pozno kaliti. V večini primerov so jo prodajali za kuhanje, zato je bil Ptujski lük najboljša izbira – ob kuhanju hitro razpade, vendar obdrži značilen okus.
Lükarji s Ptujskega polja so tradicijo triletne pridelave čebule ohranili vse do danes. Tako tudi danes pridelujejo na naravi prijazen način, integriran ali ekološki, ki zagotavlja visoko kakovost plodov. Skladno z zgodovino pridelave so se v teh krajih razvili in obdržali mnogi lükarski običaji, tradicionalne jedi in tudi arhitektura hiš, katerih napušči so bili prilagojeni za sušenje lüka.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kmetijstvo "Kraljica čebul - ptujski lük"