Poudarek na strniščni obdelavi in apnenju
V Grabšincih so pripravili prikaz svoje zmožnosti poletne obdelave tal
Združenje za medsosedsko pomoč – strojni krožek (SK) Gornja Radgona, in znani kmetovalec Gregor Bec, sta na Becovi kmetiji v Grabšincih, pripravili prikaz strojev za poletno obdelavo tal, apnenje in setev strniščnih dosevkov. SK Gornja Radgona, ki združuje okoli 130 članov, in ki pokriva območje občin: Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, je bil ustanovljen leta 1991, njegov aktualni predsednik pa je Jože Tomažič: Člani SK, v okviru Združenja za medsosedsko pomoč, nudijo strojne usluge z različnimi stroji in mehanizacijo. In slednji so, ob pomoči sponzorjev, na strnišču pri Becu, pripravili posebno srečanje, kjer so se lahko predstavili širšemu krogu kmetovalcev.
Na prireditvi, s poudarkom na strniščni obdelavi tal, s setvijo strniščnih dosevkov, se je zbralo okrog 150 kmetovalcev iz širšega radgonskega območja, katere so med drugimi pozdravili Anton Slana, svetovalec KGZ Murska Sobota, podžupan občine Sv. Jurij Ivan Fras in gostitelj Gregor Bec, spregovorili pa so tudi: dr. Stanko Kapun iz KGZ Murska Sobota, predsednik SK Gornja Radgona Jože Tomažič in častni predsednik SK Ljutomer Alojz Štuhec.
V strokovnem delu srečanja sta ukrepe za preprečevanje fuzarijskih bolezni in problemov z mikotoksini, ravnanje s slamo in varstvo pred pleveli, predstavila Breda Vičar in Sašo Sever, svetovalca KGZ Murska Sobota. O apnenju tal, potrebah po apnenju, odmerkih in izboru apnenih gnojil je spregovorila Marta Globokar iz prodajnega oddelka IGM Zagorje, vrste in sortiment posevkov sta predstavila Anton Slana In Breda Vičar. O aplikaciji (škropljenju) žetvenih ostankov je spregovoril Andrej Kraner, o obdelavi tal pa Martin Kraner, čemur je sledil praktični prikaz poletne obdelave s strokovnim komentarjem mag. Marjana Dolenška iz KGZ Ljubljana. Lastniki sodobne mehanizacije in traktorjev, so prisotnim predstavili: baliranje, mulčenje žetvenih ostankov, strniščno obdelavo tal, strniščno setev, gnojenje, škropljenje ipd. Po prikazu je potekala diskusija o strokovnem delu, ogled razstavljenih strojev ter pogovori s predstavniki sodelujočih podjetij in kmetijskimi svetovalci. Prireditev so zaključili z izmenjavo izkušenj, pogostitvijo in druženjem.
Slišati je tudi bilo, da je društvo SK najbolj dejavno društvo v okviru kmetovalcev na radgonskem območju. Predsednik društva Jože Tomažič je izrazil zadovoljstvo nad aktivnostjo članstva, zahvalil pa se je tudi Kmetijsko svetovalni službi, KGZS Zavoda Murska Sobota, Izpostavi Gornja Radgona, ki jim strokovno pomaga. Kot je povedal kmetijski svetovalec na KGZ Murska Sobota Anton Slana, je strniščna setev in ozelenitev strnišč preko poletja za radgonsko, in sploh pomursko - štajersko področje izjemnega pomena pri ohranjanju plodnosti tal. S takimi agrotehničnimi ukrepi namreč neposredno vplivajo na preprečevanje izpiranja dušika v nižje talne sloje in v podtalnico.
Združenje za medsosedsko pomoč – strojni krožki so sicer prostovoljna združenja kmetov, organizirana na društveni osnovi, ki skrbijo za posredovanje storitev s kmetijsko tehniko in delovno silo med kmetijami. Skrbijo tudi za informiranje in izobraževanje članov, oskrbo z delovnimi oblačili in družbeno življenje. Velik poudarek je tudi na varnosti pri delu. Nudenje storitev v strojnih krožkih je po zakonu o dohodnini neobdavčeno, delovanje krožkov pa finančno podpira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Strojni krožki nimajo lastnih strojev niti zaposlenih delavcev, razen za vodenje krožkov oz. organiziranje storitev. V Sloveniji deluje več kot 40 strojnih krožkov, v katere je vključeno približno 4200 kmetij. Prvi krožki so bili ustanovljeni leta 1991. V letu 2008 je bilo v strojni krožek vključenih najmanj 4200 kmetij, letno pa je opravljeno okrog 70.000 ur storitev, največ pri spravilu pridelkov in setvi. Strojni krožki so povezani v Zvezo strojnih krožkov Slovenije, ki usklajuje delovanje strojnih krožkov in skrbi za njihovo zastopanje ter oskrbo z materiali. Stroji, s katerimi člani opravljajo storitve, večinoma pripadajo posamezni kmetijam. Z njimi dela lastnik oz. družinski član, nekateri pa nudijo (posojajo) stroje tudi brez voznika. V SK se vključujejo tudi nekdanje strojne skupnosti, storitve navadno nudi le en član oz. solastnik stroja. V SK delujejo tudi posamezni kmetijski podjetniki, ki opravljajo storitve kot dejavnost...