V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Počitniški dnevi v družbi prijateljev

Radgončani na morjuV TA Dvoršak iz Lomanoš so se tudi letos potrudili in pripravili odlični poletni počitniški aranžma za vse tiste, ki so želeli z avtobusnim prevozom preživeti brezskrbne skupne počitniške dneve na morju in plaži mesta Novigrad ter Istrskih Toplicah na Hrvaškem. Že vrsto let, tradicionalno prvi teden v mesecu avgustu, se v TA Dvoršak zares potrudijo in pripravijo odlično počitnikovanje na obali Novigrada in Istrskih term. Tudi letos je bilo zanimanje za to ponudbo zelo veliko.

Skupaj so preživeli poletne počitnice

Na vaških igrah v Lutvercih jih je kar 38 streljajo s fračo

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču v Lutvercih je tamkajšnji vaški odbor, minuli konec tedna, pripravil 3. vaške igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo šest ekip predvsem iz Apaške doline, a tudi njihovi prijatelji iz Šaleške doline, ter iz Benedikta. Ob tem se je v streljanju s fračo borilo kar 38 tekmovalcev, od tega 31 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire. Zanimivost je pripravila tudi 53-letna Ivanka Gregorič, ki se je v Lutverce, iz več kot 30 km oddaljenih Grabšincev, pripeljala kar s štirikolesnikom.

Domačini pred Apačami in Nasovo

Osmič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Bujta repaV okviru 22. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 8. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In nič nenavadnega ni, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat, poleg predvsem domačih ekip, drugič nastopila tudi ekipa Slovenskih novic, ki se je še drugič morala zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom.

Bacardi boys pred vinogradniki in upokojenci

Pri Sveti Ani se je 14 ekip pomerilo v kuhanju Štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa Avtoservis Bauman - zbrana sredstva so namenili Vrtcu Lokavec

Kisla juha Sveta AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2017, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 7. tekmovanje v kuhanju Štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, Krajevni odbor Rdečega križa Lokavec in Okrepčevalnica Šenk, ki so na tekmovanje pritegnili več kot solidnih 14 ekip, čeprav so vročina in tudi številni dogodki v okolici, odvrnili še nekatere ekipe. Kljub vsemu je alfa in omega tekmovanja Lili Uroševič bila več kot zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Petnajsta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala še veliki pisker juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo.

Avtomehaniki pred kmeti in športniki

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Žetev Spodnja ŠčavnicaJulij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času, v izjemno veliki vročini, je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 35. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil vedno dobrodošlo.

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Živa solata" prihaja iz Prlekije

 

Mlada ekipa KMG PanOrganic iz Ljutomera na trg poslala „Solato z zgodbo..., brez pesticidov"

Solata ŽivaLjutomer - Pa smo jo dočakali. Drugačno, svežo, polno vitaminov in mineralov – živo solato. Minulo nedeljo se je na slovenskih trgovskih policah namreč predstavila pod znamko ŽIVA (solata) in bo odslej potrošnikom na voljo 365 dni na leto; kmalu ji bo sledila še znamka SVEŽA. Mlada ekipa KMG PanOrganic iz Ljutomera jo prideluje v 1,1 hektarja velikem rastlinjaku na naravi prijazen način, kjer sledijo modernim trendom in standardom pridelave. Gre namreč za brezpesticidno pridelavo, brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev, pri kateri se ne ustvarja odpadnih voda, kar daje živi solati posebno vrednost. Njena posebnost je tudi to, da se prodaja skupaj s koreninami, ki omogočajo, da k potrošnikom pride z vsemi hranili, sveža, hrustljava in okusna. Večmilijonski projekt je zagotovil službo osmim Pomurcem in bo konkretno povišal stopnjo slovenske samooskrbe s solato.

Po uspehih z znamkami Česnek, Svet borovnic, Goji in Fižolček, tako ekipa mladih, 30-letnih podjetnikov iz KMG PanOrganic v Ljutomeru Sloveniji, sedaj predstavlja novo znamko. Lansirana je nova znamka ŽIVA, ki predstavlja svež veter na področju slovenske pridelave hrane, ki je od 10. oktobra dalje na voljo v trgovinah Mercator. Že v letu 2016 je načrtovano dva-hektarsko širjenje, saj se prodaja širi tudi izven slovenskih meja – v Avstrijo. Kmalu se bo znamki ŽIVA na trgovskih policah pridružila še znamka SVEŽA, pod katero se bo prodajala narezana solata. V rastlinjaku z najsodobnejšo tehnologijo (NFT sistem pridelave po načelu hidroponske tehnologije) so ustvarili neke vrste hišo zelenjave, saj bodo 365 dni na leto pridelovali solato, zelišča, motovilec in jagode. Gre za korak naprej od ekološke pridelave, saj tako vzgojena in pakirana zelenjava še po pobiranju živi ter ohranja vse minerale, vitamine in druge hranilne vrednosti preden pride do potrošnika, medtem ko običajna solata v 24 urah izgubi od 60 do 65 % vseh hranilnih snovi.
„KMG PanOrganic je ekološko orientirana kmetija, ki išče naravi najbolj prijazne sisteme. Sama pridelava je zato moderna in naravi prijazna, saj strogo izključuje uporabo pesticidov in gensko spremenjenih semen, pri pridelavi se ne proizvaja odpadnih voda (90 % vode kroži po sistemu), zato ni vpliva na pitno vodo. Nizek je tudi ogljični odtis, saj se za transport solate slovenskim trgovinam prevozi le nekaj sto kilometrov in ne na tisoče, kot za solato iz tujine. Med solatami bodo na voljo rdeča in zelena Salanova® (mehka solata), rdeča in zelena kristalka ter unikatna ponudba na slovenskem trgu – salatrio in saladuo, mešanica dveh oziroma treh vrst solat, ki ustvarjajo pisan, hranljiv krožnik, poln vitaminov in okusa. Med zelišči, ki so nepogrešljiva sestavina moderne kuhinje in zdrave prehrane, boste lahko našli drobnjak, baziliko, koriander ter kodrasti in navaden peteršilj. Obstoječim sortam bodo postopoma dodajali nove, da bo izbira za slovenskega potrošnika res velika", pravi Niko Miholič iz PanOrganica, in dodaja, da si z različnimi solatami in zelišči lahko ustvarimo svež in barvit vrt kar na okenski polički po lastni izbiri (in to kar 365 dni/leto) in utrgamo toliko solatnih/zeliščnih listov, kot jih trenutno potrebujemo. Lahko porabite le polovico, preostanek pa postavite v lonček z nekaj vode, da solata ostaja sveža in okusna še naprej, vse dokler ne odrežete njenega zadnjega lista.

PROJEKT »RASTLINJAK ŽIVA«
V letu 2014 se je v Ljutomeru pričel inovativen kmetijski projekt na področju pridelave zelenjave, ki je vreden 2,6 milijona evrov. Slovenskim potrošnikom ponuja do sedaj še nepoznane zelenjavne »žive« pridelke, ki so pridelani na okolju prijazen način in po najbolj inovativni metodi, visoko cenjeni v najbolj razvitih državah sveta. Projekt bo ljudem omogočil bolj zdrav način prehrane, saj bo »neživo« zelenjavo zamenjal s premium izdelkom – hranilno vredno »živo« zelenjavo. Ljutomerčanom je doslej omogočil osem novih zaposlitev, kmalu jih bo še več. Projekt je izvedlo KG PanOrganic iz Ljutomera, katerega lastnik in ustanovitelj je 30-letni Mario Kurtovič, ki ima okrog sebe zbrano ekipo mladih, kreativnih ljudi, ki so strokovnjaki na področju tehnologije, agronomije, marketinga in prodaje. Projekt pridelave hrane se imenuje Živa ter predstavlja nov način vzgoje in prodaje zelenjave, saj se zelenjavi pri pobiranju korenine ne odstranijo ter se jo goji 365 dni na leto. Gre za edinstven in inovativen produkt, ki ga doslej v Sloveniji še ne poznamo, medtem ko je v nekaterih severnih in severozahodnih evropskih državah med tamkajšnjimi kupci pravi hit. Potrošniki bodo pod blagovno znamko Živa našli različne sorte solate in zelišč, poleg pridelave žive zelenjave pa je dodatno mesto namenjeno še pridelavi slovenskih jagod in motovilca skozi celo leto. Na letni ravni se bo pridelalo kar 6,5 milijonov enot žive zelenjave, kar je vzbudilo zanimanje partnerjev in nekaterih trgovcev iz Avstrije, zato so se pri KMG PanOrganic odločili, da bodo na tujih trgih nastopili pod znamko »Life«. Znamki Živa se bo kmalu pridružila še znamka Sveža, pod katero se bo prodajala narezana solata in zelišča, pripravljena za takojšnjo uporabo.
Omenjene izdelke se bo prodajalo kot »žive« – s koreninami v zemlji in pakirane v posebno embalažo. Gre za korak naprej od ekološke pridelave, saj tako vzgojena in pakirana zelenjava še po pobiranju živi ter ohranja vse minerale, vitamine in druge hranilne vrednosti, medtem ko običajna solata v 24 urah izgubi od 60 do 65 % vseh hranilnih snovi. Inovativno pridelano in pakirano zelenjavo se lahko shrani neposredno na okenski polici, kjer bo še naprej sveža in okusna. Živa zelenjava je gojena v rastlinjakih, na način NFT (hidroponska tehnologija, recirkulacijska hidroponika), ki ima veliko prednosti pred konvencionalno pridelavo. Voda v samem sistemu ves čas kroži, se čisti (brez dodatka kemikalij), zato je sama kvaliteta vode, s katero se zaliva živa zelenjava, enaka ustekleničeni pitni vodi. NFT tehnologija vzgoje žive zelenjave nima negativnih vplivov na tla, vodo in zrak, saj se namesto kemičnih škropiv, pesticidov in herbicidov uporabljajo ekološka gnojila oziroma hranila. Zelenjava raste v nadzorovanem okolju z optimalno svetlobo in temperaturo ter je zaščitena pred škodljivimi insekti in drugimi škodljivimi naravnimi vplivi (kisel dež, neurja ipd.). Uporabljeno seme ni gensko spremenjeno. Na manjšem prostoru se tako lahko pridela več, hkrati pa se zaščiti in ohranja naravne vire ter biotsko raznovrstnost okolja. Gre za pomemben napredek v načinu pridelave, saj je konvencionalno kmetijstvo največji onesnaževalec vode na svetu, moderni načini pridelave, kot je NFT sistem, pa ne onesnažujejo niti okolja niti vode.
KMG PanOrganic se sicer od leta 2011 razvija v vodilno kmetijsko gospodarstvo na področju pridelave svežih in visoko kvalitetnih pridelkov. Slovenskim potrošnikom je dobro poznan, saj je v poletju 2013 na slovenskih trgovskih policah predstavil svojo prvo blagovno znamko z imenom Česnek – slovenski česen, ki je prisotna pri vseh večjih slovenskih trgovcih (Mercator, Spar, Lidl, Hofer, Tuš). V lanskem letu se je pridelalo okrog 90 ton slovenskega česna, ki ima certifikat Global G.A.P. in integrirana pridelava. Za znamko Česnek je sledila blagovna znamka Goji – sadni namaz iz ekoloških goji jagod, ki ima ekološki certifikat. Gre za t.i. supersadež s skoraj najvišjo vrednostjo antioksidantov, ki je edinstven produkt v svetovnem merilu, zato ga PanOrganic preko spletne strani in distributerjev prodaja tako na domačih kot tujih trgih, med drugim v Združenih Arabskih Emiratih. V letu 2013 je KMG PanOrganic posadil tudi 11.500 grmov ameriških borovnic, opremljenih s sofisticiranim namakalnim sistemom in protitočnimi mrežami. PanOrganic je borovnice uspešno lansiral na slovenski trg pod znamko Svet borovnic, ki imajo certifikat Global G.A.P.). Kmalu se jim je pridružila še znamka Fižolček, pod katero se prodaja fižol češnjevec, prav tako s certifikatom Global G.A.P. in certifikatom integrirane pridelave...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kmetijstvo "Živa solata" prihaja iz Prlekije