V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Živa solata" prihaja iz Prlekije

 

Mlada ekipa KMG PanOrganic iz Ljutomera na trg poslala „Solato z zgodbo..., brez pesticidov"

Solata ŽivaLjutomer - Pa smo jo dočakali. Drugačno, svežo, polno vitaminov in mineralov – živo solato. Minulo nedeljo se je na slovenskih trgovskih policah namreč predstavila pod znamko ŽIVA (solata) in bo odslej potrošnikom na voljo 365 dni na leto; kmalu ji bo sledila še znamka SVEŽA. Mlada ekipa KMG PanOrganic iz Ljutomera jo prideluje v 1,1 hektarja velikem rastlinjaku na naravi prijazen način, kjer sledijo modernim trendom in standardom pridelave. Gre namreč za brezpesticidno pridelavo, brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev, pri kateri se ne ustvarja odpadnih voda, kar daje živi solati posebno vrednost. Njena posebnost je tudi to, da se prodaja skupaj s koreninami, ki omogočajo, da k potrošnikom pride z vsemi hranili, sveža, hrustljava in okusna. Večmilijonski projekt je zagotovil službo osmim Pomurcem in bo konkretno povišal stopnjo slovenske samooskrbe s solato.

Po uspehih z znamkami Česnek, Svet borovnic, Goji in Fižolček, tako ekipa mladih, 30-letnih podjetnikov iz KMG PanOrganic v Ljutomeru Sloveniji, sedaj predstavlja novo znamko. Lansirana je nova znamka ŽIVA, ki predstavlja svež veter na področju slovenske pridelave hrane, ki je od 10. oktobra dalje na voljo v trgovinah Mercator. Že v letu 2016 je načrtovano dva-hektarsko širjenje, saj se prodaja širi tudi izven slovenskih meja – v Avstrijo. Kmalu se bo znamki ŽIVA na trgovskih policah pridružila še znamka SVEŽA, pod katero se bo prodajala narezana solata. V rastlinjaku z najsodobnejšo tehnologijo (NFT sistem pridelave po načelu hidroponske tehnologije) so ustvarili neke vrste hišo zelenjave, saj bodo 365 dni na leto pridelovali solato, zelišča, motovilec in jagode. Gre za korak naprej od ekološke pridelave, saj tako vzgojena in pakirana zelenjava še po pobiranju živi ter ohranja vse minerale, vitamine in druge hranilne vrednosti preden pride do potrošnika, medtem ko običajna solata v 24 urah izgubi od 60 do 65 % vseh hranilnih snovi.
„KMG PanOrganic je ekološko orientirana kmetija, ki išče naravi najbolj prijazne sisteme. Sama pridelava je zato moderna in naravi prijazna, saj strogo izključuje uporabo pesticidov in gensko spremenjenih semen, pri pridelavi se ne proizvaja odpadnih voda (90 % vode kroži po sistemu), zato ni vpliva na pitno vodo. Nizek je tudi ogljični odtis, saj se za transport solate slovenskim trgovinam prevozi le nekaj sto kilometrov in ne na tisoče, kot za solato iz tujine. Med solatami bodo na voljo rdeča in zelena Salanova® (mehka solata), rdeča in zelena kristalka ter unikatna ponudba na slovenskem trgu – salatrio in saladuo, mešanica dveh oziroma treh vrst solat, ki ustvarjajo pisan, hranljiv krožnik, poln vitaminov in okusa. Med zelišči, ki so nepogrešljiva sestavina moderne kuhinje in zdrave prehrane, boste lahko našli drobnjak, baziliko, koriander ter kodrasti in navaden peteršilj. Obstoječim sortam bodo postopoma dodajali nove, da bo izbira za slovenskega potrošnika res velika", pravi Niko Miholič iz PanOrganica, in dodaja, da si z različnimi solatami in zelišči lahko ustvarimo svež in barvit vrt kar na okenski polički po lastni izbiri (in to kar 365 dni/leto) in utrgamo toliko solatnih/zeliščnih listov, kot jih trenutno potrebujemo. Lahko porabite le polovico, preostanek pa postavite v lonček z nekaj vode, da solata ostaja sveža in okusna še naprej, vse dokler ne odrežete njenega zadnjega lista.

PROJEKT »RASTLINJAK ŽIVA«
V letu 2014 se je v Ljutomeru pričel inovativen kmetijski projekt na področju pridelave zelenjave, ki je vreden 2,6 milijona evrov. Slovenskim potrošnikom ponuja do sedaj še nepoznane zelenjavne »žive« pridelke, ki so pridelani na okolju prijazen način in po najbolj inovativni metodi, visoko cenjeni v najbolj razvitih državah sveta. Projekt bo ljudem omogočil bolj zdrav način prehrane, saj bo »neživo« zelenjavo zamenjal s premium izdelkom – hranilno vredno »živo« zelenjavo. Ljutomerčanom je doslej omogočil osem novih zaposlitev, kmalu jih bo še več. Projekt je izvedlo KG PanOrganic iz Ljutomera, katerega lastnik in ustanovitelj je 30-letni Mario Kurtovič, ki ima okrog sebe zbrano ekipo mladih, kreativnih ljudi, ki so strokovnjaki na področju tehnologije, agronomije, marketinga in prodaje. Projekt pridelave hrane se imenuje Živa ter predstavlja nov način vzgoje in prodaje zelenjave, saj se zelenjavi pri pobiranju korenine ne odstranijo ter se jo goji 365 dni na leto. Gre za edinstven in inovativen produkt, ki ga doslej v Sloveniji še ne poznamo, medtem ko je v nekaterih severnih in severozahodnih evropskih državah med tamkajšnjimi kupci pravi hit. Potrošniki bodo pod blagovno znamko Živa našli različne sorte solate in zelišč, poleg pridelave žive zelenjave pa je dodatno mesto namenjeno še pridelavi slovenskih jagod in motovilca skozi celo leto. Na letni ravni se bo pridelalo kar 6,5 milijonov enot žive zelenjave, kar je vzbudilo zanimanje partnerjev in nekaterih trgovcev iz Avstrije, zato so se pri KMG PanOrganic odločili, da bodo na tujih trgih nastopili pod znamko »Life«. Znamki Živa se bo kmalu pridružila še znamka Sveža, pod katero se bo prodajala narezana solata in zelišča, pripravljena za takojšnjo uporabo.
Omenjene izdelke se bo prodajalo kot »žive« – s koreninami v zemlji in pakirane v posebno embalažo. Gre za korak naprej od ekološke pridelave, saj tako vzgojena in pakirana zelenjava še po pobiranju živi ter ohranja vse minerale, vitamine in druge hranilne vrednosti, medtem ko običajna solata v 24 urah izgubi od 60 do 65 % vseh hranilnih snovi. Inovativno pridelano in pakirano zelenjavo se lahko shrani neposredno na okenski polici, kjer bo še naprej sveža in okusna. Živa zelenjava je gojena v rastlinjakih, na način NFT (hidroponska tehnologija, recirkulacijska hidroponika), ki ima veliko prednosti pred konvencionalno pridelavo. Voda v samem sistemu ves čas kroži, se čisti (brez dodatka kemikalij), zato je sama kvaliteta vode, s katero se zaliva živa zelenjava, enaka ustekleničeni pitni vodi. NFT tehnologija vzgoje žive zelenjave nima negativnih vplivov na tla, vodo in zrak, saj se namesto kemičnih škropiv, pesticidov in herbicidov uporabljajo ekološka gnojila oziroma hranila. Zelenjava raste v nadzorovanem okolju z optimalno svetlobo in temperaturo ter je zaščitena pred škodljivimi insekti in drugimi škodljivimi naravnimi vplivi (kisel dež, neurja ipd.). Uporabljeno seme ni gensko spremenjeno. Na manjšem prostoru se tako lahko pridela več, hkrati pa se zaščiti in ohranja naravne vire ter biotsko raznovrstnost okolja. Gre za pomemben napredek v načinu pridelave, saj je konvencionalno kmetijstvo največji onesnaževalec vode na svetu, moderni načini pridelave, kot je NFT sistem, pa ne onesnažujejo niti okolja niti vode.
KMG PanOrganic se sicer od leta 2011 razvija v vodilno kmetijsko gospodarstvo na področju pridelave svežih in visoko kvalitetnih pridelkov. Slovenskim potrošnikom je dobro poznan, saj je v poletju 2013 na slovenskih trgovskih policah predstavil svojo prvo blagovno znamko z imenom Česnek – slovenski česen, ki je prisotna pri vseh večjih slovenskih trgovcih (Mercator, Spar, Lidl, Hofer, Tuš). V lanskem letu se je pridelalo okrog 90 ton slovenskega česna, ki ima certifikat Global G.A.P. in integrirana pridelava. Za znamko Česnek je sledila blagovna znamka Goji – sadni namaz iz ekoloških goji jagod, ki ima ekološki certifikat. Gre za t.i. supersadež s skoraj najvišjo vrednostjo antioksidantov, ki je edinstven produkt v svetovnem merilu, zato ga PanOrganic preko spletne strani in distributerjev prodaja tako na domačih kot tujih trgih, med drugim v Združenih Arabskih Emiratih. V letu 2013 je KMG PanOrganic posadil tudi 11.500 grmov ameriških borovnic, opremljenih s sofisticiranim namakalnim sistemom in protitočnimi mrežami. PanOrganic je borovnice uspešno lansiral na slovenski trg pod znamko Svet borovnic, ki imajo certifikat Global G.A.P.). Kmalu se jim je pridružila še znamka Fižolček, pod katero se prodaja fižol češnjevec, prav tako s certifikatom Global G.A.P. in certifikatom integrirane pridelave...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kmetijstvo "Živa solata" prihaja iz Prlekije