Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kar ni uničila pozeba, je dokončala divjad!

 

Petkovim iz Benedikta so divje svinje „preorale" njivo s krompirjem in koruzo

Uničeni pridelkiNič kaj prijetne in vesele pomladi nima družina Petek iz Obrata, naselja ob cesti Benedikt – Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Najprej jim je nepričakovana slana ob koncu aprila skorajda v celoti uničila pridelek v sadovnjaku in vinogradu, delno pa tudi na vrtu. In ko so se morali sprijazniti z usodo, sta zakonca Damjan in Biserka, s tremi mladoletnimi otroki Blažem, Marušo in Mateom, ter babico oz. Damjanovo mamo Elizabeto, ki živi v sosednji starejši hiši, doživela nov šok. Na njivi, slab streljaj od hiše, tik ob gozdu pod hribčkom, kjer so imeli posejano koruzo in krompir, jih je namreč obiskala čreda divjih svinj, ki so skorajda v celoti uničile koruzo, ki je komaj sklila, krompir pa so le delno izruvale iz zemlje, tako da jim ne ostane drugo kot novo sejanje.

„Nesreče nas nenehno spremljajo in očitno se tega ne moremo znebiti. Menil sem, da bomo po takšni zmrzali, ko smo ostali praktično brez vsega imeli več sreče s koruzo in krompirjem, a nam tudi tukaj ni usojeno. Kot vidite, so divje svinje enostavno zasedle vse vrste koruze in vse izruvale, tako da ne ostane drugo, kot vnovično sejanje, a kaj, če se bo spet enako zgodilo. Kljub temu ne mislim obupati in sedaj bom spet njivo preoral in še enkrat posejal", nam pove mladi gospodar Damjan Petek, ko je s starešino LD Benedikt Janezom Čeplakom obiskal in si ogledal tisto kar so divje svinje pustile. Njegova mama Elizabeta pa dodaja: „Bilo je proti večeru, ko smo zaslišali kako divja svinja vabi svoje mladiče, da se ji pridružijo. In takrat sploh ni pametno hoditi v bližino, kajti v takšni situaciji je mama lahko za vsakogar zelo nevarna".
V celotni zadevi so nemočni tudi domači lovci, saj se po eni strani morajo držati zakonov, torej še posebej trenutno ne smejo ustreliti „storilcev" omenjenega kaznivega dejanja, kajti po eni strani gre za divjo svinjo, ki še doji prašičke, ter majhne prašiče, ki jih je prepovedano streljati, po drugi pa so odgovorni za nastalo škodo. Zato je starešina LD Benedikt Janez Čeplak o dogodku obvestil tudi Zavoda za gozdove Republike Slovenije, iz lastne blagajne pa bodo Petovkim nudili prvo pomoč. Poleg pomoči pri novi saditvi koruze na opustošeni njivi, za kar naj bi kupili semensko koruzo ter umetno gnojilo, sta se Petek in lovski starešina Čeplak, dogovorila da bodo kmalu tik ob njivi, ki je sedaj opustošena, v nekaj dnevih postavili novo opazovalnico in na ta način, s pogostim čakanjem na preži, ter morebitnim odstrelom, odgnali uničujočo divjad, zlasti divje svinje.
Sicer pa, letošnja pozeba, ki je močno zdesetkala vse pridelke družine Petek, ter zlasti uničila vinograd, in sedanji „obisk" divjih svinj, žal ni vsa smola, ki so jo v zadnjem času doživeli Petkovi. Ni dolgo od tega, ko jim je namreč strela zanetila požar na novi hiši, kjer je nastalo za več deset tisoč evrov materialne škode. Ob tem nam žalostna mama Elizabeta pove, kako so jim lisice (ali kune) pred nedavnim ubile, odnesle in pohrustale kar dva racaka, vsakega težkega okoli pet kilogramov. In kaj naj storijo proti divjadi, ki jim dela družbo v čudovitem naravnem okolju. Najbrž ne morejo nič, v kar se je prepričal tudi dolgoletni prvi benediški lovec Janez Čeplak, kateremu so kune pred nedavnim pokončale več deset fazanov, čeprav so slednji bili močno ograjeni. A za iznajdljivo kuno to ni bila ovira, saj slednje kopljejo tudi pod žičnato ograjo...
Petkovi pa niso edini kmetovalci, ki jim je na skrajnem severovzhodu Slovenije divjad povzročila velikansko škodo, bodisi na krompirju, koruzi, vrtninah in drugih poljščinah ter tudi travnatih površinah, sadovnjakih in vinogradih. Nekateri kmetovalci so svoje površine ogradili, drugi postavili električne pastirje, a tudi to ni večja ovira zlasti za veliko jelenjad, ki je trenutno, poleg divjih svinj, tudi najhujša nadloga kmetovalcev na skrajnem severovzhodu Slovenije. Nekoč je najhuje bilo na območju občin Šalovci, Hodoš in Gornji Petrovci, na Goričkem, kjer se nahaja t.i. lovišče s posebnim namenom (LPN) Kompas Peskovci, v zadnjih letih pa se vse skupaj širi proti Štajerski in celo proti Pohorju. Ker jim velika divjad, zlasti jeleni in divje svinje povzročajo vedno večjo škodo, niso redki tamkajšnji prebivalci, ki opuščajo kmetovanje ali to nameravajo storiti v kratkem. „Zakaj bi delali in krmili divjačino", razočarano pravijo posamezniki, ki vidijo vedno manj koristi od lastnega dela v kmetijstvu...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".

Komentarji  

 
0 #1 Marija 07:23 18-05-2016
Jelenjad je v teh krajih ušla iz obore in dela škodo na njivah.Za to niso odgovorni lovci.Tudi divja svija ni avtohtona tukaj in je odgovornost države ne lovske družine.
Citat
 
Nahajate se: MKR Kmetijstvo Kar ni uničila pozeba, je dokončala divjad!