Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kar ni uničila pozeba, je dokončala divjad!

 

Petkovim iz Benedikta so divje svinje „preorale" njivo s krompirjem in koruzo

Uničeni pridelkiNič kaj prijetne in vesele pomladi nima družina Petek iz Obrata, naselja ob cesti Benedikt – Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Najprej jim je nepričakovana slana ob koncu aprila skorajda v celoti uničila pridelek v sadovnjaku in vinogradu, delno pa tudi na vrtu. In ko so se morali sprijazniti z usodo, sta zakonca Damjan in Biserka, s tremi mladoletnimi otroki Blažem, Marušo in Mateom, ter babico oz. Damjanovo mamo Elizabeto, ki živi v sosednji starejši hiši, doživela nov šok. Na njivi, slab streljaj od hiše, tik ob gozdu pod hribčkom, kjer so imeli posejano koruzo in krompir, jih je namreč obiskala čreda divjih svinj, ki so skorajda v celoti uničile koruzo, ki je komaj sklila, krompir pa so le delno izruvale iz zemlje, tako da jim ne ostane drugo kot novo sejanje.

„Nesreče nas nenehno spremljajo in očitno se tega ne moremo znebiti. Menil sem, da bomo po takšni zmrzali, ko smo ostali praktično brez vsega imeli več sreče s koruzo in krompirjem, a nam tudi tukaj ni usojeno. Kot vidite, so divje svinje enostavno zasedle vse vrste koruze in vse izruvale, tako da ne ostane drugo, kot vnovično sejanje, a kaj, če se bo spet enako zgodilo. Kljub temu ne mislim obupati in sedaj bom spet njivo preoral in še enkrat posejal", nam pove mladi gospodar Damjan Petek, ko je s starešino LD Benedikt Janezom Čeplakom obiskal in si ogledal tisto kar so divje svinje pustile. Njegova mama Elizabeta pa dodaja: „Bilo je proti večeru, ko smo zaslišali kako divja svinja vabi svoje mladiče, da se ji pridružijo. In takrat sploh ni pametno hoditi v bližino, kajti v takšni situaciji je mama lahko za vsakogar zelo nevarna".
V celotni zadevi so nemočni tudi domači lovci, saj se po eni strani morajo držati zakonov, torej še posebej trenutno ne smejo ustreliti „storilcev" omenjenega kaznivega dejanja, kajti po eni strani gre za divjo svinjo, ki še doji prašičke, ter majhne prašiče, ki jih je prepovedano streljati, po drugi pa so odgovorni za nastalo škodo. Zato je starešina LD Benedikt Janez Čeplak o dogodku obvestil tudi Zavoda za gozdove Republike Slovenije, iz lastne blagajne pa bodo Petovkim nudili prvo pomoč. Poleg pomoči pri novi saditvi koruze na opustošeni njivi, za kar naj bi kupili semensko koruzo ter umetno gnojilo, sta se Petek in lovski starešina Čeplak, dogovorila da bodo kmalu tik ob njivi, ki je sedaj opustošena, v nekaj dnevih postavili novo opazovalnico in na ta način, s pogostim čakanjem na preži, ter morebitnim odstrelom, odgnali uničujočo divjad, zlasti divje svinje.
Sicer pa, letošnja pozeba, ki je močno zdesetkala vse pridelke družine Petek, ter zlasti uničila vinograd, in sedanji „obisk" divjih svinj, žal ni vsa smola, ki so jo v zadnjem času doživeli Petkovi. Ni dolgo od tega, ko jim je namreč strela zanetila požar na novi hiši, kjer je nastalo za več deset tisoč evrov materialne škode. Ob tem nam žalostna mama Elizabeta pove, kako so jim lisice (ali kune) pred nedavnim ubile, odnesle in pohrustale kar dva racaka, vsakega težkega okoli pet kilogramov. In kaj naj storijo proti divjadi, ki jim dela družbo v čudovitem naravnem okolju. Najbrž ne morejo nič, v kar se je prepričal tudi dolgoletni prvi benediški lovec Janez Čeplak, kateremu so kune pred nedavnim pokončale več deset fazanov, čeprav so slednji bili močno ograjeni. A za iznajdljivo kuno to ni bila ovira, saj slednje kopljejo tudi pod žičnato ograjo...
Petkovi pa niso edini kmetovalci, ki jim je na skrajnem severovzhodu Slovenije divjad povzročila velikansko škodo, bodisi na krompirju, koruzi, vrtninah in drugih poljščinah ter tudi travnatih površinah, sadovnjakih in vinogradih. Nekateri kmetovalci so svoje površine ogradili, drugi postavili električne pastirje, a tudi to ni večja ovira zlasti za veliko jelenjad, ki je trenutno, poleg divjih svinj, tudi najhujša nadloga kmetovalcev na skrajnem severovzhodu Slovenije. Nekoč je najhuje bilo na območju občin Šalovci, Hodoš in Gornji Petrovci, na Goričkem, kjer se nahaja t.i. lovišče s posebnim namenom (LPN) Kompas Peskovci, v zadnjih letih pa se vse skupaj širi proti Štajerski in celo proti Pohorju. Ker jim velika divjad, zlasti jeleni in divje svinje povzročajo vedno večjo škodo, niso redki tamkajšnji prebivalci, ki opuščajo kmetovanje ali to nameravajo storiti v kratkem. „Zakaj bi delali in krmili divjačino", razočarano pravijo posamezniki, ki vidijo vedno manj koristi od lastnega dela v kmetijstvu...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".

Komentarji  

 
0 #1 Marija 07:23 18-05-2016
Jelenjad je v teh krajih ušla iz obore in dela škodo na njivah.Za to niso odgovorni lovci.Tudi divja svija ni avtohtona tukaj in je odgovornost države ne lovske družine.
Citat
 
Nahajate se: MKR Kmetijstvo Kar ni uničila pozeba, je dokončala divjad!