Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kar ni uničila pozeba, je dokončala divjad!

 

Petkovim iz Benedikta so divje svinje „preorale" njivo s krompirjem in koruzo

Uničeni pridelkiNič kaj prijetne in vesele pomladi nima družina Petek iz Obrata, naselja ob cesti Benedikt – Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Najprej jim je nepričakovana slana ob koncu aprila skorajda v celoti uničila pridelek v sadovnjaku in vinogradu, delno pa tudi na vrtu. In ko so se morali sprijazniti z usodo, sta zakonca Damjan in Biserka, s tremi mladoletnimi otroki Blažem, Marušo in Mateom, ter babico oz. Damjanovo mamo Elizabeto, ki živi v sosednji starejši hiši, doživela nov šok. Na njivi, slab streljaj od hiše, tik ob gozdu pod hribčkom, kjer so imeli posejano koruzo in krompir, jih je namreč obiskala čreda divjih svinj, ki so skorajda v celoti uničile koruzo, ki je komaj sklila, krompir pa so le delno izruvale iz zemlje, tako da jim ne ostane drugo kot novo sejanje.

„Nesreče nas nenehno spremljajo in očitno se tega ne moremo znebiti. Menil sem, da bomo po takšni zmrzali, ko smo ostali praktično brez vsega imeli več sreče s koruzo in krompirjem, a nam tudi tukaj ni usojeno. Kot vidite, so divje svinje enostavno zasedle vse vrste koruze in vse izruvale, tako da ne ostane drugo, kot vnovično sejanje, a kaj, če se bo spet enako zgodilo. Kljub temu ne mislim obupati in sedaj bom spet njivo preoral in še enkrat posejal", nam pove mladi gospodar Damjan Petek, ko je s starešino LD Benedikt Janezom Čeplakom obiskal in si ogledal tisto kar so divje svinje pustile. Njegova mama Elizabeta pa dodaja: „Bilo je proti večeru, ko smo zaslišali kako divja svinja vabi svoje mladiče, da se ji pridružijo. In takrat sploh ni pametno hoditi v bližino, kajti v takšni situaciji je mama lahko za vsakogar zelo nevarna".
V celotni zadevi so nemočni tudi domači lovci, saj se po eni strani morajo držati zakonov, torej še posebej trenutno ne smejo ustreliti „storilcev" omenjenega kaznivega dejanja, kajti po eni strani gre za divjo svinjo, ki še doji prašičke, ter majhne prašiče, ki jih je prepovedano streljati, po drugi pa so odgovorni za nastalo škodo. Zato je starešina LD Benedikt Janez Čeplak o dogodku obvestil tudi Zavoda za gozdove Republike Slovenije, iz lastne blagajne pa bodo Petovkim nudili prvo pomoč. Poleg pomoči pri novi saditvi koruze na opustošeni njivi, za kar naj bi kupili semensko koruzo ter umetno gnojilo, sta se Petek in lovski starešina Čeplak, dogovorila da bodo kmalu tik ob njivi, ki je sedaj opustošena, v nekaj dnevih postavili novo opazovalnico in na ta način, s pogostim čakanjem na preži, ter morebitnim odstrelom, odgnali uničujočo divjad, zlasti divje svinje.
Sicer pa, letošnja pozeba, ki je močno zdesetkala vse pridelke družine Petek, ter zlasti uničila vinograd, in sedanji „obisk" divjih svinj, žal ni vsa smola, ki so jo v zadnjem času doživeli Petkovi. Ni dolgo od tega, ko jim je namreč strela zanetila požar na novi hiši, kjer je nastalo za več deset tisoč evrov materialne škode. Ob tem nam žalostna mama Elizabeta pove, kako so jim lisice (ali kune) pred nedavnim ubile, odnesle in pohrustale kar dva racaka, vsakega težkega okoli pet kilogramov. In kaj naj storijo proti divjadi, ki jim dela družbo v čudovitem naravnem okolju. Najbrž ne morejo nič, v kar se je prepričal tudi dolgoletni prvi benediški lovec Janez Čeplak, kateremu so kune pred nedavnim pokončale več deset fazanov, čeprav so slednji bili močno ograjeni. A za iznajdljivo kuno to ni bila ovira, saj slednje kopljejo tudi pod žičnato ograjo...
Petkovi pa niso edini kmetovalci, ki jim je na skrajnem severovzhodu Slovenije divjad povzročila velikansko škodo, bodisi na krompirju, koruzi, vrtninah in drugih poljščinah ter tudi travnatih površinah, sadovnjakih in vinogradih. Nekateri kmetovalci so svoje površine ogradili, drugi postavili električne pastirje, a tudi to ni večja ovira zlasti za veliko jelenjad, ki je trenutno, poleg divjih svinj, tudi najhujša nadloga kmetovalcev na skrajnem severovzhodu Slovenije. Nekoč je najhuje bilo na območju občin Šalovci, Hodoš in Gornji Petrovci, na Goričkem, kjer se nahaja t.i. lovišče s posebnim namenom (LPN) Kompas Peskovci, v zadnjih letih pa se vse skupaj širi proti Štajerski in celo proti Pohorju. Ker jim velika divjad, zlasti jeleni in divje svinje povzročajo vedno večjo škodo, niso redki tamkajšnji prebivalci, ki opuščajo kmetovanje ali to nameravajo storiti v kratkem. „Zakaj bi delali in krmili divjačino", razočarano pravijo posamezniki, ki vidijo vedno manj koristi od lastnega dela v kmetijstvu...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".

Komentarji  

 
0 #1 Marija 07:23 18-05-2016
Jelenjad je v teh krajih ušla iz obore in dela škodo na njivah.Za to niso odgovorni lovci.Tudi divja svija ni avtohtona tukaj in je odgovornost države ne lovske družine.
Citat
 
Nahajate se: MKR Kmetijstvo Kar ni uničila pozeba, je dokončala divjad!