Otroka sta jim obogatila zakonsko življenje!

Zlata poroka HelIstega dne, kot pred pol stoletja, ko sta prvič stopila pred oltar, sta Marija in Jože Hel iz Kunove pri Negovi, v soboto, 20. maja 2017, v krogu najbližjih, sosedov in številnih prijateljev praznovala svojo zlato poroko. Enako kot pred petdesetimi leti, ko sta se poročila v cerkvi Sv. Urbana v Destrniku, od koder izhaja zlatoporočenka Marija, sta tudi tokrat želela svojo 50 letno skupno zakonsko življenje potrditi v cerkvi. Tokrat sta se Bogu za srečen zakon zahvalila v cerkvi Marijinega Rojstva v Negovi, kjer sta jima bili priči hčerka Roberta in sin Jože.

Zlati zakonski jubilej sta obeležila Marja in Jože Hel

Frančiška: Sem vesela slovenska deklica"!

Frančiška Gutman jubilejTe dni je župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, kot vedno, ko kakšen občan ali občanka praznuje visok življenjski jubilej, obiskal še eno svojo občanko, in sicer Frančiško Gutman v Kokolajnščaku. Skupaj s sodelavko, direktorico občinske uprave Francko Lavrenčič, ter predstavnicama Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Cvetko Fiala, Rozino Kraner in Olgo Žmavc, je župan slavljenki izročil darilo ter ji voščil ob 90. življenjskem jubileju. Prijazno jih je sprejel sin Jurij, ki z družino skrbi za jubilantko Frančiško Gutman.

Veliko veselja ob visokem življenjskem jubileju Frančiške Gutman

Niti mraz in megla nista ovira za obisk Miklošovega senja v središču Murske Sobote - več tisoč obiskovalcev je najbolj segalo po kuhanem vinu in kuhanim klobasam

Miklavžev sejemPoleg „Trezinega senja" (Terezijin sejem), ki vsako leto 15. oktobra poteka v središču Murske Sobote, je „Miklošovo senje" (Miklavžev sejem), ki je na sporedu vsako leto 6. decembra (sv. Nikolaj je namreč zavetnik murskosoboške župnije in mesta Murska Sobota op.p.), gotovo ena največjih družabnih in tudi etnoloških prireditev v Murski Soboti in okolici. In to se je potrdilo tudi letos, ko kakšnim tristotim sejmarjem – razstavljalcem oz. prodajalcem, ter več tisočim obiskovalcem, niti mraz in megla, ki sta pritiskala ves dan, nista mogla do živega. Tako je tradicionalno Miklošovo senje tudi tokrat privabila množice obiskovalcev, saj je Slovenska in še nekatere ulice, že od zgodnjega jutra bila polna prodajalcev in obiskovalcev.

V soboto na klobaso in

Generacija prvošolčkov iz šolskega leta 1958/59 spet v šolskih klopeh

Obletnica šole 1958-66Bila je prav vesela in prijetna tista sobota, ko so se za svoje srečanje odločili, sedaj že sami upokojenci, ki so se prvič srečali natanko pred oseminpetdesetimi leti, ko so v šolskem letu 1958/59 bili prvošolčki in prvošolke na OŠ Radgona. Od takrat so naslednjih osem let skupaj sedeli v šolskih klopeh, si nabirali znanje in izkušnje v šoli, ki je takrat bila na radgonskem gradu, ter se potem razšli, vsak za svojim ciljem, vsak za svojo prihodnostjo. To je torej bilo pred dobrega pol stoletja, poleti 1966 in zato so kar nekaj časa potekale aktivnosti, da bi se omenjena generacija v kateri je kar 66 najstnikov končalo osnovnošolsko izobraževanje spet srečala. Hodili so v dveh oddelkih, kjer sta bila razrednika Avgust Posavec in Franc Stergar.

Prvič so se srečali pred 58, razšli pa pred 50 leti...

Znova lepo obiskan smučarski sejem v Gornji Radgoni - lastnike je zamenjalo veliko rabljene zimske in smučarske opreme

Ski sejem GRPodobno kot že skoraj 30 let doslej, je Smučarski klub Radgona, ki uspešno deluje več desetletij, in ki šteje okoli 130 članic in članov, tudi letos pripravil tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme in vseh drugih potrebščin za zimske športe in rekreacijo. Ker je interes ponudnikov opreme bil zelo velik, so sejem pripravili na prostem, ob gasilskem domu v Gornji Radgoni, kjer se je v lepem in sončnem, a dokaj mrzlem vremenu zbralo veliko prodajalcev in kupcev opreme kakor tudi opazovalcev. Medtem ko lastniki in upravljalci zimsko - športnih središč, smučišč, vlečnic, žičnic..., čakajo, da bi padlo čim več snega, ki da bi ostal 'vse tja do maja', pa v številnih slovenskih družinah razmišljajo o tem, kako nabaviti zelo drago smučarsko opremo. In ker je veliko družin, ki si ne morejo privoščiti nove in drage smučarske opreme, ob tem pa predvsem otroci hitro prerastejo tovrstno opremo, so prav dobrodošli 'sejmi rabljene smučarske opreme', katere po večini slovenskih mest in krajev organizirajo smučarski in drugi klubi.

Otroška oprema je bila najbolj iskana

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Upokojenska ljubezen v sadovnjaku

 

Rudi in Zlatica sta ponosna na svoja jabolka z Goričkega

Jabolka SerecPodobno kot so ribiči in lovci ponosni na svoje trofeje, čeprav eni in drugi pogosto pretiravajo pri hvalisanju, so vrtnarji, sadjarji, vinogradniki, poljedelci in drugi kmetovalci, ponosni nad svojimi pridelki, s čimer narava obdari njihov trud in prizadevnost. In med ponosne „kmetovalce" sodita tudi upokojenca Rudi in Zlatica Serec iz Gederovcev, torej tik ob meji z Avstrijo, ki sta še posebej zaljubljena v svoj sadovnjak, ki ga imata na njeni domačiji ob madžarski meji, v Budincih. Čeprav je razdalja med kraji zajetna, in znaša več kot 30 kilometrov v eno stran, sta Zlatica in zlasti Rudi vsaj trikrat tedensko v svojem sadovnjaku, kjer imata tudi praktično novo hišo z vsem potrebnim.

Čeprav sta naša sogovornika, sicer starša dveh hčera ter dedek in babica dveh vnukov in vnukinj, že lani slavila zlato poroko, torej sta oba v osmem življenjskem desetletju, Rudiju in Zlatici ni nič težko. Še vedno čila in zdrava ter vedno dobre volje, poudarjata da ju prav delo v sadovnjaku krepi, že uživanje v naravnem okolju in med samim zelenjem, pa jima daje novo moč in tudi zdravje. „Tukaj je res lepo in oba se dobro počutiva, tako da nam ni težko pogosto prihajati. Leta 2000 sva si obnovila ženino domačijo ter uredila vikend in s tem sadovnjak, kjer sem zasadil praktično vse vrste sadja, ki tukaj uspevajo; kot so češnje, višnje, breskve, marelice, hruške, nektarine, slive, jabolka različnih vrst ipd. Skoraj vsako leto v sadovnjaku dodam nekaj novega in hkrati pomlajujem sadovnjak, ki tako in tako ni star. Tukaj imamo sadje od pomladi in vse do zime, pravzaprav tudi pozimi, saj zlasti hruške in jabolka ostanejo skozi celo zimo. Večino namreč pustimo kot ozimnico, letno pa stisnemo tudi okoli 200 litrov pravega domačega soka", nam je razlagal Rudi, ki je še posebej ponosen na svoje jablane, ki dajejo različna jabolka, tako novejše kot tudi starejše sorte.
Zlasti letos sta Rudi in Zlatica, ki sta mimogrede pokojnino, po dobrih 40 letih dela, zaslužila v nekdanjem gigantu Muri, in sta se skupaj upokojila leta 2000, ponosna na svoja jabolka. Praktično vse vrste so zelo kakovostna in zdrava. Pravi, da mu to uspeva, ker jih spomladi gnoji s hlevskim gnojem in sploh ne uporablja preveč pesticidov, a tu in tam je sadje potrebno zaščititi. Zakonca Serec sta svoj sadovnjak in sploh vikend, zaščitila tudi s trdno ograjo visoko kar 1,80 metra, saj v nasprotnem ne bi bilo nič. Okrog namreč mrgoli velike divjadi, zlasti jelenjadi in divjih prašičev, ki zelo nagajajo goričkim kmetovalcem, enako pa bi tudi njuno sadje z zadovoljstvom pohrustali... Na žalost divjadi, pa pri Zlatici in Rudiju Sercu nimajo kaj iskati, kajti ograja je zelo visoka. Sploh pa naša sogovornika, s svojim početjem potrjujeta, da nikoli ni treba obupati, temveč se samo podati v naravo in takrat bo tudi zdravje boljše in življenje daljše.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kmetijstvo Upokojenska ljubezen v sadovnjaku