S srpi in kosami nad zlato klasje!

Žetev Stara GoraV tem vročem poletnem času, ko je žetev pšenice na vrhuncu in ko so se pridelovalci, mlinarji in peki uspeli dogovoriti za odkupne cene, potekajo po državi različne prireditve povezane z žetvijo in košnjo zlatega klasja. Tako je tudi na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici potekala tradicionalna folklorno obarvana prireditev, že 23. žetev zlatega klasa, ki jo je, ob sodelovanju PGD Stara Gora, Kmetijsko svetovalne službe Gornja Radgona in TD Sv Jurij ob Ščavnici, pripravilo Društvo podeželskih žena Sveti Jurij. Prireditev, ki sta jo povezovali humoristki Fanika in Jessika, se je odvijala ob znamenitem mlinu na veter na Stari Gori. Zbirališče tekmovalk in tekmovalcev, tam se je pozneje odvijala tudi veselica, kjer je za zabavo poskrbel ansambel Klateži, je bilo pod stoletnimi drevesi ob gasilskem domu PGD Stara Gora.

Obiskovalci uživali na 23. žetvi zlatega klasa na Stari Gori

Tudi letos se je v sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so bili načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni, organiziralo tradicionalno prijateljsko kolesarjenje

KolesarjenjePrva sobota v mesecu juliju je v župniji Gornja Radgona že peto leto namenjena za tradicionalno prijateljsko kolesarjenje. Tudi letos so ta dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Tokratna kolesarska pot se je za vrle radgonske kolesarje pričela izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob blagoslovu domačega župnika Franca Hozjana za srečno vožnjo in vrnitev. Ob poti, ki je bila dolga nekaj čez 100 km, so si ogledali ob predstavitvi tamkajšnjega priljubljenega župnika Igorja Novaka novozgrajeno cerkev v Košakih, ki je bila nedavno odkupljena in vrnjena cerkvi, obiskali so Zavod Antona Martina Slomška, ki je mlada kulturna in vzgojna ustanova, ustanovo je leta 1995 ustanovila takrat škofija, danes Nadškofija Maribor.

Prijateljsko kolesarjenje iz Gornje Radgone v Maribor

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Kisla juhaV okviru praznovanja 23. radenskega občinskega praznika, so poleg številnih takšnih in drugačnih prireditev, letos pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je pripravilo Turistično društvo Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelimi stoletnimi drevesi radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 14 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo.

Mladina kuha najboljšo kislo juho

Piščančji pred kunčjim in ribjim paprikašem!

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 9. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred devetimi leti odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je lani organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj.

V Polani je devetič zadišalo po štirih vrstah paprikaša

Gasilci pred Smrkci in Babuškami!

Bogračiada ČernelavciMinuli izjemno topli vikend, ko se je po Pomurju odvijalo veliko takšnih in drugačnih prireditev in dogodkov je še posebej veliko pozornost pritegnilo 7. tekmovanje v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bograča, ki ga je v središču Černelavcev pri Murski Soboti, pripravila Gostilna Spirić. Nastopilo je kar 20 ekip iz širšega pomurskega območja, ki so bograč kuhale v kotličku na odprtem ognju. Prireditev na „glavnem trgu", pred gostiščem „Spirić" v Černelavcih se je začela že ob 16. uri, ko je bilo izjemno vroče, a so se tekmovalci znašli vsak po svoje, predvsem s hladnimi napitki. Po kuhanju in ocenjevanju skuhanih bogračev se je ozračje nekoliko ohladilo, a so pozneje za veselo in vroče vzdušje poskrbeli muzikantje.

Na 7. tekmovanju v kuhanju bograča v Černelavcih tekmovalo 20 ekip

Kdo kuha najboljšo prežganko, kislo juho, vampe, gobovo smetanovo juho...

Vogričevci jediMed ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tiste izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše in prežganke kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. In okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo soboto v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan.

Žüpe pa vampi nejbojši v Vogričovcih

Dolgoletni raznašalec časopisov Alojz Pisnjak in njegov brat dvojček Jože, sta se srečala z Abrahamom

Dvojčka PisnjakV teh toplih pomladnih mesecih je bilo izjemno prijetno, veselo in razigrano v družinah Pisnjak v Satahovcih ter Borejcih v Prekmurju. Kako tudi ne, ko pa sta se dvojčka Alojz in Jože, minulo nedeljo, srečala z Abrahamom in takšen življenjski jubilej je pač potrebno še posebej obeležiti. Dolgoletni raznašalec časopisov, predvsem Novic in Dela, Alojz Pisnjak, doma iz Satahovcev, se rodil le 15 minut pred bratom Jožetom iz Borejcev, tako da se je slavje začelo pri „starejšem" Alojzu in nadaljevalo v Borejcih. Skromna in prijazna Abrahamovca sta rojena v družini še dveh bratov (Štefan in Stanko) ter sestre, ki je žal umrla že po porodu. Pred leti jim je umrla tudi mama, oče pa je še živ. Oba sta služila JLA v Banjaluki, pozneje pa sta si ustvarila družini, ki jima v pravem pomenu besede, največ pomenita, saj imata skupaj kar devet otrok.

Dvojčka, ki ohranjata družinske vrednote!

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slovenska živa solata osvaja Evropo!

 

Visoka priznanja in zlasti dobra prodaja pridelkov potrjujejo, da je prleško podjetje na pravi poti - sveža zelenjava in zelišča iz Prlekije 365 dni v letu

Panorganic rastlinjakEden največjih slovenskih pridelovalcev domače zelenjave, Panorganic iz Ljutomera je v zadnjem letu doživel velike spremembe. Od lanskega lansiranja brezpesticidne solate in zelišč „Živa" na slovenski trg, slednjo letos prodajajo tudi v Avstriji, Bolgariji in na Hrvaškem. Za svoje poslovne dosežke so prejeli številne nagrade, od občinskih priznanj pa vse do nacionalnih nagrad, kot so Mladi podjetnik 2016, posebna nagrada Mladi in drzni časnika Finance ipd. Kljub uspehom doma in v tujini v podjetju ne počivajo na lovorikah, ampak iščejo nove partnerje tudi v drugih evropskih državah ter čez mejo, na drugi strani reke Mure, postavljajo en hektar velik rastlinjak, poln zelenjave za avstrijski trg.

Panorganic ima za seboj izjemno uspešno leto. Prodaja ŽIVE, ki so jo lani predstavili in jo uspešno lansirali na trg v vse večje trgovske sisteme v Sloveniji, je danes v najvišjem razcvetu, saj se Živa solata in zelišča prodajajo tudi izven meja pod znamko LIFE. V sosednjo Avstrijo v Hofer vsak dan odpeljejo več tisoč solat; solato in zelišča lahko najdete tudi v hrvaškem Konzumu in bolgarskem Kauflandu, pogovori pa potekajo še z velikimi trgovskimi verigami na Madžarskem in v Romuniji. Zaradi visokega povpraševanja tako trgovcev kot kupcev so dodatne širitve že v polnem teku. Gradijo namreč še dodaten, en hektar velik rastlinjak, ki bo postavljen v obmejnem Cmureku v Avstriji, kjer bodo skozi vse leto uspevala zelišča, solata, motovilec, špinača in rukola, namenjena avstrijskim potrošnikom.
Uspešno poslovanje v letu 2016 se ne pozna le v številkah, ampak je bilo prepoznano tudi s strani številnih institucij. Panorganic oz. Mario Kurtović je prejel naziv Mladi podjetnik leta 2016, časnik Finance jim je podelil posebno nagrado »Mladi in drzni«, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije »Priznanje za nove pristope v kmetijstvu«, prejeli pa so še nagrado za posebne gospodarske dosežke v Občini Ljutomer. Neprestano stremljenje k visoki kakovosti, drugačni, inovativni in raznoliki ponudbi ter naravi najbolj prijazni pridelavi je torej obrodilo sadove.
In kaj je recept za uspeh? „Naj spomnimo, da gre za edinstven rastlinjak v srednjem delu Evrope, kjer se vsak dan, tudi v najhladnejših zimskih mesecih, pridela več tisoč solat in zelišč, medtem ko na zunanjih površinah ni možno pridelati slovenske zelenjave, posledično je tudi ni na trgovskih policah, ampak je slovenskim potrošnikom na voljo zgolj tuja. Panorganic to spreminja, saj so solata in zelišča, ki so brezpesticidno pridelana, dnevno spakirana in še isti dan prepeljana v skladišča trgovin ter slovenskim potrošnikom na voljo 365 dni na leto. Ker se prodajajo skupaj s koreninami, tako ohranjajo svežino, vitamine in druge hranilne snovi vse dokler jim ne porežete listov. Gre za moderno pridelavo po načelu bioponske tehnologije, ki je ljudem in naravi prijazna, saj strogo izključuje uporabo pesticidov, fitofarmacevtskih sredstev in gensko spremenjenih semen, pri pridelavi se ne proizvaja odpadnih voda (90 % vode kroži po sistemu), zato ni vpliva na pitno vodo in ni škodljivih vplivov na okolje. Sama voda je izjemno čista, saj se filtrira skozi 4 različne filtre – mehanski, peščeni, UV ter filter za železo in mangan. Panorganic strogo sledi načelu brezpesticidne pridelave, zato se uporabljajo neoporečne in naravi najbolj prijazne tehnologije pridelave", pravi Niko Miholič iz Panorganica.
Čeprav se zadnje leto bolj ali manj vse vrti okrog solat in zelišč Živa, so v teku tudi številni drugi projekti. Poleg že omenjenega so se letos lotili še pridelave ekoloških čilijev pod znamko Čili in feferoni, ki se je pridružila znamkam Česnek, Fižolček, Goji, Živa in Svet borovnic. V letu 2017 bodo še povečali pridelovalne površine, in sicer načrtujejo večje površine rukole in motovilca, ki bodo, tako kot Živa, pridelana v rastlinjaku in na voljo skozi vse leto, nasad borovnic bodo povečali za 4 hektarje, za 10–20 % pa še površine česna in fižola. Panorganic se tako riše na zemljevid pomembnih pridelovalcev ne le v Sloveniji, ampak z edinstvenimi rastlinjaki z moderno pridelavo z najnaprednejšo tehnologijo orje ledino tudi v Srednji Evropi.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kmetijstvo Slovenska živa solata osvaja Evropo!