Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slovenska živa solata osvaja Evropo!

 

Visoka priznanja in zlasti dobra prodaja pridelkov potrjujejo, da je prleško podjetje na pravi poti - sveža zelenjava in zelišča iz Prlekije 365 dni v letu

Panorganic rastlinjakEden največjih slovenskih pridelovalcev domače zelenjave, Panorganic iz Ljutomera je v zadnjem letu doživel velike spremembe. Od lanskega lansiranja brezpesticidne solate in zelišč „Živa" na slovenski trg, slednjo letos prodajajo tudi v Avstriji, Bolgariji in na Hrvaškem. Za svoje poslovne dosežke so prejeli številne nagrade, od občinskih priznanj pa vse do nacionalnih nagrad, kot so Mladi podjetnik 2016, posebna nagrada Mladi in drzni časnika Finance ipd. Kljub uspehom doma in v tujini v podjetju ne počivajo na lovorikah, ampak iščejo nove partnerje tudi v drugih evropskih državah ter čez mejo, na drugi strani reke Mure, postavljajo en hektar velik rastlinjak, poln zelenjave za avstrijski trg.

Panorganic ima za seboj izjemno uspešno leto. Prodaja ŽIVE, ki so jo lani predstavili in jo uspešno lansirali na trg v vse večje trgovske sisteme v Sloveniji, je danes v najvišjem razcvetu, saj se Živa solata in zelišča prodajajo tudi izven meja pod znamko LIFE. V sosednjo Avstrijo v Hofer vsak dan odpeljejo več tisoč solat; solato in zelišča lahko najdete tudi v hrvaškem Konzumu in bolgarskem Kauflandu, pogovori pa potekajo še z velikimi trgovskimi verigami na Madžarskem in v Romuniji. Zaradi visokega povpraševanja tako trgovcev kot kupcev so dodatne širitve že v polnem teku. Gradijo namreč še dodaten, en hektar velik rastlinjak, ki bo postavljen v obmejnem Cmureku v Avstriji, kjer bodo skozi vse leto uspevala zelišča, solata, motovilec, špinača in rukola, namenjena avstrijskim potrošnikom.
Uspešno poslovanje v letu 2016 se ne pozna le v številkah, ampak je bilo prepoznano tudi s strani številnih institucij. Panorganic oz. Mario Kurtović je prejel naziv Mladi podjetnik leta 2016, časnik Finance jim je podelil posebno nagrado »Mladi in drzni«, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije »Priznanje za nove pristope v kmetijstvu«, prejeli pa so še nagrado za posebne gospodarske dosežke v Občini Ljutomer. Neprestano stremljenje k visoki kakovosti, drugačni, inovativni in raznoliki ponudbi ter naravi najbolj prijazni pridelavi je torej obrodilo sadove.
In kaj je recept za uspeh? „Naj spomnimo, da gre za edinstven rastlinjak v srednjem delu Evrope, kjer se vsak dan, tudi v najhladnejših zimskih mesecih, pridela več tisoč solat in zelišč, medtem ko na zunanjih površinah ni možno pridelati slovenske zelenjave, posledično je tudi ni na trgovskih policah, ampak je slovenskim potrošnikom na voljo zgolj tuja. Panorganic to spreminja, saj so solata in zelišča, ki so brezpesticidno pridelana, dnevno spakirana in še isti dan prepeljana v skladišča trgovin ter slovenskim potrošnikom na voljo 365 dni na leto. Ker se prodajajo skupaj s koreninami, tako ohranjajo svežino, vitamine in druge hranilne snovi vse dokler jim ne porežete listov. Gre za moderno pridelavo po načelu bioponske tehnologije, ki je ljudem in naravi prijazna, saj strogo izključuje uporabo pesticidov, fitofarmacevtskih sredstev in gensko spremenjenih semen, pri pridelavi se ne proizvaja odpadnih voda (90 % vode kroži po sistemu), zato ni vpliva na pitno vodo in ni škodljivih vplivov na okolje. Sama voda je izjemno čista, saj se filtrira skozi 4 različne filtre – mehanski, peščeni, UV ter filter za železo in mangan. Panorganic strogo sledi načelu brezpesticidne pridelave, zato se uporabljajo neoporečne in naravi najbolj prijazne tehnologije pridelave", pravi Niko Miholič iz Panorganica.
Čeprav se zadnje leto bolj ali manj vse vrti okrog solat in zelišč Živa, so v teku tudi številni drugi projekti. Poleg že omenjenega so se letos lotili še pridelave ekoloških čilijev pod znamko Čili in feferoni, ki se je pridružila znamkam Česnek, Fižolček, Goji, Živa in Svet borovnic. V letu 2017 bodo še povečali pridelovalne površine, in sicer načrtujejo večje površine rukole in motovilca, ki bodo, tako kot Živa, pridelana v rastlinjaku in na voljo skozi vse leto, nasad borovnic bodo povečali za 4 hektarje, za 10–20 % pa še površine česna in fižola. Panorganic se tako riše na zemljevid pomembnih pridelovalcev ne le v Sloveniji, ampak z edinstvenimi rastlinjaki z moderno pridelavo z najnaprednejšo tehnologijo orje ledino tudi v Srednji Evropi.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kmetijstvo Slovenska živa solata osvaja Evropo!