Otroka sta jim obogatila zakonsko življenje!

Zlata poroka HelIstega dne, kot pred pol stoletja, ko sta prvič stopila pred oltar, sta Marija in Jože Hel iz Kunove pri Negovi, v soboto, 20. maja 2017, v krogu najbližjih, sosedov in številnih prijateljev praznovala svojo zlato poroko. Enako kot pred petdesetimi leti, ko sta se poročila v cerkvi Sv. Urbana v Destrniku, od koder izhaja zlatoporočenka Marija, sta tudi tokrat želela svojo 50 letno skupno zakonsko življenje potrditi v cerkvi. Tokrat sta se Bogu za srečen zakon zahvalila v cerkvi Marijinega Rojstva v Negovi, kjer sta jima bili priči hčerka Roberta in sin Jože.

Zlati zakonski jubilej sta obeležila Marja in Jože Hel

Frančiška: Sem vesela slovenska deklica"!

Frančiška Gutman jubilejTe dni je župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, kot vedno, ko kakšen občan ali občanka praznuje visok življenjski jubilej, obiskal še eno svojo občanko, in sicer Frančiško Gutman v Kokolajnščaku. Skupaj s sodelavko, direktorico občinske uprave Francko Lavrenčič, ter predstavnicama Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Cvetko Fiala, Rozino Kraner in Olgo Žmavc, je župan slavljenki izročil darilo ter ji voščil ob 90. življenjskem jubileju. Prijazno jih je sprejel sin Jurij, ki z družino skrbi za jubilantko Frančiško Gutman.

Veliko veselja ob visokem življenjskem jubileju Frančiške Gutman

Niti mraz in megla nista ovira za obisk Miklošovega senja v središču Murske Sobote - več tisoč obiskovalcev je najbolj segalo po kuhanem vinu in kuhanim klobasam

Miklavžev sejemPoleg „Trezinega senja" (Terezijin sejem), ki vsako leto 15. oktobra poteka v središču Murske Sobote, je „Miklošovo senje" (Miklavžev sejem), ki je na sporedu vsako leto 6. decembra (sv. Nikolaj je namreč zavetnik murskosoboške župnije in mesta Murska Sobota op.p.), gotovo ena največjih družabnih in tudi etnoloških prireditev v Murski Soboti in okolici. In to se je potrdilo tudi letos, ko kakšnim tristotim sejmarjem – razstavljalcem oz. prodajalcem, ter več tisočim obiskovalcem, niti mraz in megla, ki sta pritiskala ves dan, nista mogla do živega. Tako je tradicionalno Miklošovo senje tudi tokrat privabila množice obiskovalcev, saj je Slovenska in še nekatere ulice, že od zgodnjega jutra bila polna prodajalcev in obiskovalcev.

V soboto na klobaso in

Generacija prvošolčkov iz šolskega leta 1958/59 spet v šolskih klopeh

Obletnica šole 1958-66Bila je prav vesela in prijetna tista sobota, ko so se za svoje srečanje odločili, sedaj že sami upokojenci, ki so se prvič srečali natanko pred oseminpetdesetimi leti, ko so v šolskem letu 1958/59 bili prvošolčki in prvošolke na OŠ Radgona. Od takrat so naslednjih osem let skupaj sedeli v šolskih klopeh, si nabirali znanje in izkušnje v šoli, ki je takrat bila na radgonskem gradu, ter se potem razšli, vsak za svojim ciljem, vsak za svojo prihodnostjo. To je torej bilo pred dobrega pol stoletja, poleti 1966 in zato so kar nekaj časa potekale aktivnosti, da bi se omenjena generacija v kateri je kar 66 najstnikov končalo osnovnošolsko izobraževanje spet srečala. Hodili so v dveh oddelkih, kjer sta bila razrednika Avgust Posavec in Franc Stergar.

Prvič so se srečali pred 58, razšli pa pred 50 leti...

Znova lepo obiskan smučarski sejem v Gornji Radgoni - lastnike je zamenjalo veliko rabljene zimske in smučarske opreme

Ski sejem GRPodobno kot že skoraj 30 let doslej, je Smučarski klub Radgona, ki uspešno deluje več desetletij, in ki šteje okoli 130 članic in članov, tudi letos pripravil tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme in vseh drugih potrebščin za zimske športe in rekreacijo. Ker je interes ponudnikov opreme bil zelo velik, so sejem pripravili na prostem, ob gasilskem domu v Gornji Radgoni, kjer se je v lepem in sončnem, a dokaj mrzlem vremenu zbralo veliko prodajalcev in kupcev opreme kakor tudi opazovalcev. Medtem ko lastniki in upravljalci zimsko - športnih središč, smučišč, vlečnic, žičnic..., čakajo, da bi padlo čim več snega, ki da bi ostal 'vse tja do maja', pa v številnih slovenskih družinah razmišljajo o tem, kako nabaviti zelo drago smučarsko opremo. In ker je veliko družin, ki si ne morejo privoščiti nove in drage smučarske opreme, ob tem pa predvsem otroci hitro prerastejo tovrstno opremo, so prav dobrodošli 'sejmi rabljene smučarske opreme', katere po večini slovenskih mest in krajev organizirajo smučarski in drugi klubi.

Otroška oprema je bila najbolj iskana

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Čebelarji ČD Peter Dajnko Gornja Radgona obeležili 65. jubilej

 

Šolski krožek garancija za prihodnost!

ČebelarjiV lepem sončnem dopoldnevu, ko se je od daleč videlo Pohorje in se je razprostiral pogled po zeleni Ščavniški dolini, na čudoviti lokaciji Turistične kmetije Hari v Spodnji Ščavnici, je potekalo praznovanje 65-letnice Čebelarskega društva Peter Dajnko Gornja Radgona. Skromno praznovanje so podkrepili s kulturnim programom, ki so ga ob mentoricah-učiteljicah OŠ Gornja Radgona, Tamari Krajnc in Dragici Vereš, izvajali učenci 8. razreda omenjene šole. Na harmoniko je zaigrala Nives Hödl, na temo čebelarstvo pa so deklamirale Ana, Staša, Teja in Tija. Prireditvi so prisostvovali čebelarji iz društva, ter gostje iz ČD Sv. Jurij ob Ščavnici, ČD Negova, ČD Radenci, Slovenska medena kraljica Mateja Šoštarič ter podžupan Robi Žinkovič.

Obiskovalce prireditve je najprej pozdravil predsednik društva Igor Litrop, ki je predstavil zgodovino društva. Svoje izvajanje je pričel z besedami: »Spoštovani, gostje, člani in članice društva. Obeležujemo 65. obletnico delovanja Čebelarskega društva »Peter Dajnko« Gornja Radgona, ter 230. let od rojstva Petra Dajnka, po katerem naše društvo nosi ime. Društvo je bilo ustanovljeno kot ČD Gornja Radgona, dne 8. julija 1951. Ustanovitelj in prvi predsednik društva je bil Anton Novak - sodnik iz Gornje Radgone. ČD Gornja Radgona se je dne 10.6.1996 preimenovalo v ČD "Peter Dajnko" Gornja Radgona. Društvo je sprva delovalo na področjih Krajevnih skupnosti: Gornja Radgona, Črešnjevci-Zbigovci, Apače, Stogovci, Sp. Ivanjci in Sp. Ščavnica. Leta 2011 pa se je nekaj članov društva, ki so prihajali iz novo ustanovljene Občine Apače odločilo, da odidejo svojo pot ter so ustanovili svoje čebelarsko društvo Apače. Od takrat društvo deluje na področjih KS Gornja Radgona, Črešnjevci-Zbigovci, Sp. Ivanjci in Sp. Ščavnica.«
Čebelarsko društvoPosebej je poudaril delovanje šolskega krožka na OŠ gornja Radgona. Društvo sodeluje in izvaja svoje aktivnosti na pomembnejših prireditvah v Občini Gornja Radgona, radi pa se odzovejo povabilom iz sosednjih občin. Društvo se tako predstavlja s svojimi aktivnostmi na Dnevu zemlje, Petrovem in Leopoldovem sejmu, martinovanju, Slovenskem tradicionalnem zajtrku, ipd. V društvu dajejo poudarek na izobraževanju, ter tako prirejajo predavanja v sklopu javne svetovalne službe pri, ki deluje pri ČZS ter skupaj z NVI skrbijo za zdravstveno varstvo čebel. Znanje si nabirajo tudi na strokovnih ekskurzijah, kjer se seznanjajo z novostmi s področja čebelarstva. ČD skozi vsa leta skrbi za čebelarski podmladek. Tako že od leta 1974 neprekinjeno deluje čebelarski krožek na OŠ Gornja Radgona, kjer je istega leta postavljen tudi šolski čebelnjak z 12 AŽ panji. Od začetka delovanja pa do leta 1999 sta vodila čebelarski krožek na OŠ Gornja Radgona Anton Novak in Slavica Trstenjak. Sedaj ga vodi tudi član društva Jože Matavž, dr.vet.med., ki skrbi tudi za šolski čebelnjak in mentorica Dragica Vereš.
Vsa leta delovanja so krožkarji OŠ Gornja Radgona zelo aktivni in vseskozi prisotni na vseh tekmovanjih mladih čebelarjev v Sloveniji, kjer so za osvojena mesta prejeli številna priznanja. S svojim pridelanim medom OŠ sodeluje na številnih ocenjevanjih kvalitete medu na sejmu Agra in ČZDP. Za kvaliteto medu so prejeli številna odlikovanja. Nekaj besed je predsednik društva namenil tudi Petru Dajnku, po katerem ima društvo ime, in dejal: »Nazadnje naj namenim še nekaj besed našemu rojaku Petru Dajnku, filologu in nabožnemu pisatelju, ki se je rodil pred 230. leti na dan 23. aprila 1787 v Črešnjevcih pri Radgoni. Leta 1808 je v Mariboru dokončal gimnazijo; v škofijskem središču v Gradcu je 1814 doštudiral teologijo in nato kot kaplan do 1831 opravljal duhovniško službo v današnji avstrijski Radgoni (vmes krajši čas tudi v novoustanovljeni domači župniji pri Sv. Petru), kasneje pa bil do svoje smrti v letu 1873 župnik, dekan in okrajni šolski nadzornik v Veliki Nedelji, kjer je tudi pokopan«.
Da je čebelarsko društvo pomemben dejavnik v občini Gornja Radgona potrjuje dejstvo, da je župan občine Gornja Radgona leta 2002 dodelil društvu v brezplačen najem poslovni prostor za dobo 10 let. V tem poslovnem prostoru je društvo opravljalo dejavnosti, ki so pomembne za delovanje društva, kateremu pa so se zaradi prevelikih tekočih stroškov odpovedali. Članstvo v društvu je še vedno številčno, saj je v društvo včlanjenih 41 čebelarjev, ki imajo skupaj 500 čebeljih družin. Z 89 leti je najstarejši član društva Franc Rauter, ki še čebelari s tremi čebeljimi družinami. Najmlajši čebelar društva je z 22 leti Tadej Vajngerl in je tudi član upravnega odbora društva. Povprečna starost v društvu je 47 let. Predsednik se je zahvalil tudi osnovni šoli, tako tudi ravnatelju Dušanu Zagorcu, ki je vseskozi nudila prostore za velike prireditve, kot so 50 in 60 letnica društva. Spomnili so se tudi dolgoletnega, že pokojnega predsednika Stanka Korošca in njegove žene Marije, ki je pred sedanjim predsednikom Igorjem Litropom vodila društvo.
Slavnostno prireditev so zaključili s podeljevanjem društvenih zahval, katere je prejelo 20 posameznikov in ustanov.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kmetijstvo Čebelarji ČD Peter Dajnko Gornja Radgona obeležili 65. jubilej