Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ocenili so, da je Čebelarsko društvo Sv. Jurij ob Ščavnici zelo dejavno

 

Tudi medena kraljica med čebelarji

Čebelarji Sv. Jurij ob ŠčavniciČebelarsko društvo Sv. Jurij ob Ščavnici, ki je številčno eno največjih na območju Pomurja, je ob ustanovitvi leta 2002 štelo 19 članov, danes pa so kar sto trije (103). Društvu, ki ga je vrsto let uspešno vodil Branko Gerlica, sedaj predseduje Vlado Žinkovič. In kot je članstvo ocenilo na letošnjem občnem zboru, so v društvu zelo dejavni. Takšni pa ne bi bili, če ne bi bilo pridnih članov, predvsem tistih, ki društvo vodijo, kot so njihove čebelice. Zboru v Gostiču pri Antonu v Jamni, ki se ga je udeležilo 90 članic, članov in gostov, udeležencev, je predsedoval prof. Franci Čuš. Med gosti so bili: domači župan Miroslav Petrovič, SLO medena kraljica Mateja Šoštarič, strokovnjak za čebelarstvo dr. Stanko Kapun, svetovalec in preglednik za čebelarje pri ČZ Slovenije, Jakob Madjar, podpredsednik ČZ Slovenije Janez Vencelj, predsednik ČZ društev Maribor Vlado Vogrinec, ki je postal tudi član društva, predsednik ČZ društev Pomurja Janko Rožman, predstavniki sosednjih čebelarskih društev, ČD Juršinci, Negova in Radenci, ter duhovni pomočnik Mirko Rakovnik.

O delu društva je v obsežnem poročilu spregovoril predsednik Vlado Žinkovič, ki je me drugim dejal: „Leto 2017 je za nami in spet je prišel čas, da skupaj pregledamo opravljeno delo v preteklem letu. Gre za leto, ki za čebelarjenje ni bilo preveč naklonjeno. V zgodnji pomladi smo najprej preštevali izgube čebeljih družin, katere so pri nekaterih bile kar številne. V povprečju smo člani ČD Sveti Jurij ob Ščavnici utrpeli 25 % izgube čebeljih družin. Potem nas je dne 27.3.2017 dosegla žalostna vest, da je umrla naša dolgoletna veterinarka mag. Lidija Matavž. Čebelarji po celotnem Pomurju smo bili zelo žalostni in pretreseni. Zgodnja pomlad se je nadaljevala z veliko sušo, ker prepotrebnih padavin ni in ni bilo. Ko je vegetacija v pomladi zaradi suše že utrpela škodo, pa nas je 21.4.2017 prizadela še spomladanska pozeba. Na ta dan smo se zbudili v zelo mrzlo jutro s temperaturami -5 °C in manj. Posledica tega je bila pozeba medovitih rastlin. Najbolj je prizadelo akacijo, katera je bila tik pred začetkom cvetenja. Tako je bila uničena naša najbolj donosna paša. Pozeba je poškodovala tudi lipo in kostanj, tako da je tudi ta paša bila skromna. Sledilo je zelo toplo in sušno poletje. Kljub temu pa smo čebelarji imeli srečo, da je vsaj pozno poletni čas bil ugoden za čebele. Na njivah je zacvetelo veliko ajde, zacvetel je nedotik, potem zlata rozga in vse skupaj je zelo ugodno vplivalo na naše čebele, pa čeprav tudi te paše niso bile zelo obilne. Po pašah smo se čebelarji posvetili zatiranju varoj in pripravi čebel na prezimovanje. Če strnem vse skupaj je za nami eno podpovprečno čebelarsko leto, katerih si več ne želimo." Ob tem je predsednik poročal, kaj vse se je dogajalo v društvu, kjer so posebno skrb namenjali izobraževanju članov, ki so se udeleževali številnih strokovnih predavanj: Označevanje in tehnologija pridobivanja cvetnega prahu; Apitehnični ukrepi; Oskrba čebeljih družin med letom; Prepoznavanje bolezenskih znakov pri čebeljih družinah; Čebelarska opravila skozi leto s poudarkom na kontroli varoje...
V lanskem letu je 10 čebelarjev začetnikov obiskovalo in zaključilo seminar za čebelarje začetnike, katerega je organizirala ČZDP in ČZS v Biotehnični šoli Rakičan, praktični del pa v čebelarskem domu Beltinci in v Ljutomeru. V izobraževanje sodijo tudi strokovne ekskurzije, ki jih pripravlja društvo, na katere pa povabijo tudi čebelarje iz sosednjih društev. V poročilu je bilo poudarjeno dobro sodelovanje z občino, OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, kjer skrbijo, da učence seznanjajo o pomembnosti čebel v naravi. V društvu se zavedajo, da je potrebno veliko pozornosti nameniti tudi naslednikom. Zato se trudijo, da o čebelarstvu seznanjajo tudi mlade v osnovni šoli in v vrtcu. Otroke pri čebelarskem krožku seznanjajo z raznimi aktivnostmi čebelarjenja. Po potrebi izvedejo ogled učnega čebelnjaka pod vodstvom čebelarjev. Čebelarski krožek trenutno obiskuje 20 učencev. Še veliko je bilo povedanega v poročilu predsednika. Kljub obsežnemu poročilu ni bilo nobenih pripomb.
Prisotne so so pozdravili tudi gostje, v razpravi pa so čebelarji vladi predlagali, da bi znižali DDV za zdravila na 9 %. Čebelarji so bili ogorčeni nad izjavo nastopajoče v oddaji na POP TV o čebelarstvu, kjer je »strokovnjakinja« izrekla misel, da sta med in sladkor enaka za sladkanje. Predlagali so, da ČZ Slovenije protestira proti taki izjavi »strokovnjakinje« za čebelarstvo. Kot je običaj, so bile na zboru podeljene spominske panjske končnice članom društva, ki so v letu 2017 praznovali okrogle jubileje. Podelili so tudi priznanja Antona Janše tretje stopnje, ki so jih prejeli: Anton Ciglarič, Andrej Kačič in Robert Rožman. Na zboru so v svoje vrste sprejeli sedem novih članov.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kmetijstvo Ocenili so, da je Čebelarsko društvo Sv. Jurij ob Ščavnici zelo dejavno