Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ocenili so, da je Čebelarsko društvo Sv. Jurij ob Ščavnici zelo dejavno

 

Tudi medena kraljica med čebelarji

Čebelarji Sv. Jurij ob ŠčavniciČebelarsko društvo Sv. Jurij ob Ščavnici, ki je številčno eno največjih na območju Pomurja, je ob ustanovitvi leta 2002 štelo 19 članov, danes pa so kar sto trije (103). Društvu, ki ga je vrsto let uspešno vodil Branko Gerlica, sedaj predseduje Vlado Žinkovič. In kot je članstvo ocenilo na letošnjem občnem zboru, so v društvu zelo dejavni. Takšni pa ne bi bili, če ne bi bilo pridnih članov, predvsem tistih, ki društvo vodijo, kot so njihove čebelice. Zboru v Gostiču pri Antonu v Jamni, ki se ga je udeležilo 90 članic, članov in gostov, udeležencev, je predsedoval prof. Franci Čuš. Med gosti so bili: domači župan Miroslav Petrovič, SLO medena kraljica Mateja Šoštarič, strokovnjak za čebelarstvo dr. Stanko Kapun, svetovalec in preglednik za čebelarje pri ČZ Slovenije, Jakob Madjar, podpredsednik ČZ Slovenije Janez Vencelj, predsednik ČZ društev Maribor Vlado Vogrinec, ki je postal tudi član društva, predsednik ČZ društev Pomurja Janko Rožman, predstavniki sosednjih čebelarskih društev, ČD Juršinci, Negova in Radenci, ter duhovni pomočnik Mirko Rakovnik.

O delu društva je v obsežnem poročilu spregovoril predsednik Vlado Žinkovič, ki je me drugim dejal: „Leto 2017 je za nami in spet je prišel čas, da skupaj pregledamo opravljeno delo v preteklem letu. Gre za leto, ki za čebelarjenje ni bilo preveč naklonjeno. V zgodnji pomladi smo najprej preštevali izgube čebeljih družin, katere so pri nekaterih bile kar številne. V povprečju smo člani ČD Sveti Jurij ob Ščavnici utrpeli 25 % izgube čebeljih družin. Potem nas je dne 27.3.2017 dosegla žalostna vest, da je umrla naša dolgoletna veterinarka mag. Lidija Matavž. Čebelarji po celotnem Pomurju smo bili zelo žalostni in pretreseni. Zgodnja pomlad se je nadaljevala z veliko sušo, ker prepotrebnih padavin ni in ni bilo. Ko je vegetacija v pomladi zaradi suše že utrpela škodo, pa nas je 21.4.2017 prizadela še spomladanska pozeba. Na ta dan smo se zbudili v zelo mrzlo jutro s temperaturami -5 °C in manj. Posledica tega je bila pozeba medovitih rastlin. Najbolj je prizadelo akacijo, katera je bila tik pred začetkom cvetenja. Tako je bila uničena naša najbolj donosna paša. Pozeba je poškodovala tudi lipo in kostanj, tako da je tudi ta paša bila skromna. Sledilo je zelo toplo in sušno poletje. Kljub temu pa smo čebelarji imeli srečo, da je vsaj pozno poletni čas bil ugoden za čebele. Na njivah je zacvetelo veliko ajde, zacvetel je nedotik, potem zlata rozga in vse skupaj je zelo ugodno vplivalo na naše čebele, pa čeprav tudi te paše niso bile zelo obilne. Po pašah smo se čebelarji posvetili zatiranju varoj in pripravi čebel na prezimovanje. Če strnem vse skupaj je za nami eno podpovprečno čebelarsko leto, katerih si več ne želimo." Ob tem je predsednik poročal, kaj vse se je dogajalo v društvu, kjer so posebno skrb namenjali izobraževanju članov, ki so se udeleževali številnih strokovnih predavanj: Označevanje in tehnologija pridobivanja cvetnega prahu; Apitehnični ukrepi; Oskrba čebeljih družin med letom; Prepoznavanje bolezenskih znakov pri čebeljih družinah; Čebelarska opravila skozi leto s poudarkom na kontroli varoje...
V lanskem letu je 10 čebelarjev začetnikov obiskovalo in zaključilo seminar za čebelarje začetnike, katerega je organizirala ČZDP in ČZS v Biotehnični šoli Rakičan, praktični del pa v čebelarskem domu Beltinci in v Ljutomeru. V izobraževanje sodijo tudi strokovne ekskurzije, ki jih pripravlja društvo, na katere pa povabijo tudi čebelarje iz sosednjih društev. V poročilu je bilo poudarjeno dobro sodelovanje z občino, OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, kjer skrbijo, da učence seznanjajo o pomembnosti čebel v naravi. V društvu se zavedajo, da je potrebno veliko pozornosti nameniti tudi naslednikom. Zato se trudijo, da o čebelarstvu seznanjajo tudi mlade v osnovni šoli in v vrtcu. Otroke pri čebelarskem krožku seznanjajo z raznimi aktivnostmi čebelarjenja. Po potrebi izvedejo ogled učnega čebelnjaka pod vodstvom čebelarjev. Čebelarski krožek trenutno obiskuje 20 učencev. Še veliko je bilo povedanega v poročilu predsednika. Kljub obsežnemu poročilu ni bilo nobenih pripomb.
Prisotne so so pozdravili tudi gostje, v razpravi pa so čebelarji vladi predlagali, da bi znižali DDV za zdravila na 9 %. Čebelarji so bili ogorčeni nad izjavo nastopajoče v oddaji na POP TV o čebelarstvu, kjer je »strokovnjakinja« izrekla misel, da sta med in sladkor enaka za sladkanje. Predlagali so, da ČZ Slovenije protestira proti taki izjavi »strokovnjakinje« za čebelarstvo. Kot je običaj, so bile na zboru podeljene spominske panjske končnice članom društva, ki so v letu 2017 praznovali okrogle jubileje. Podelili so tudi priznanja Antona Janše tretje stopnje, ki so jih prejeli: Anton Ciglarič, Andrej Kačič in Robert Rožman. Na zboru so v svoje vrste sprejeli sedem novih članov.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kmetijstvo Ocenili so, da je Čebelarsko društvo Sv. Jurij ob Ščavnici zelo dejavno