Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Svetovna legenda biodinamike Alex Podolinsky v Prlekiji

 

V Veržeju, na kmetiji Alojza Topolovca se je mudil znani starosta biodinamike in ohranjanja rodovitnosti tal iz Avstralije, ki je prav v Veržeju upihnil svečke za 93. rojstni dan

Alex PodolinskyNa svoji vnovični poti po Evropi je Prlekijo obiskal Alex Podolinsky, pionir biodinamike, ki z rezultati na svojem posestvu v avstralski Viktoriji navdušuje številne biodinamike po vsem svetu. Še vedno čili Alex, ki ga lahko mirno postavimo ob bok očetu biodinamike, dr. Rudolfu Steinerju, utemeljitelju waldorfske pedagogike, antropozofske medicine in evritmije, ki je leta 1924 na osmih predavanjih Kmetijskega tečaja v Koberwitzu kmete opozoril, da zemlja umira in da je naloga človeka, da jo oživi, sedaj živi in dela v Avstraliji in je častitljive starosti. Prav v Veržeju, pri Topolovčevih, kjer je upihnil svečke na torti, je dopolnil 93 let, še vedno pa se ukvarja z oživljanjem kmetijske zemlje s pomočjo biodinamičnih metod in alternativno minimalno obdelavo tal. Tokrat je eno vodilnih imen biodinamike in biodinamičnega kmetovanja iz Avstralije, že tretje leto zapored obiskal ekološko kmetijo Alojza Topolovca v Veržeju.

Alex Podolinsky je potomec ruskih plemičev, ki so po prvi svetovni vojni pobegnili v Nemčijo. Sam pa je po drugi svetovni vojni odšel v Avstralijo. Z biodinamičnim kmetovanjem se je začel ukvarjati na praktični ravni, ko je začel z oživljanjem najslabše zemlje, ki jo je dobil ob prihodu v Avstralijo. V sadovnjaku, preoranim z buldožerjem, vrhnje rodovitne plasti skorajda ni bilo. Zemljo je rahljal in jo obdelal s preparatom 500, torej z dinamičnim aktivatorjem zemlje. Priprava je enostavna – kravji rog se napolni s kravjim gnojem in to vsebino zakoplje v zemljo, kjer ostane od 30 do 50 dni. Za hektar je potrebnih 88 gramov tega preparata. V dveh letih so krave na njegovi farmi imele bistveno več maslene maščobe kot krave v konvencionalnih rejah. To je potrdila in priznala tudi vladna komisija. S to izkušnjo in vsemi svojimi dognanji še danes potuje po svetu in s svojim znanjem in izkušnjami pomaga biodinamičnim kmetom.
Na njivah Antona Topolovca je lansko leto preverjal »vzdrževanje prsti« in ohranjanje mikroorganizmov na njivah, tokrat pa je bilo nekoliko drugače, najprej se je ob svojem rojstnem dnevu pustil malo razvajati in počastiti. Zatem pa so se z ekološkimi kmeti, ki se postopoma usmerjajo v biodinamično kmetovanje, odpravili na njivo in testiral dva podrahljača za biodinamično obdelavo zemlje. Podolinsky zagovarja in preverja globino obdelave »zračenja« tal. Ta je ključnega pomena za življenje in razvoj mikroorganizmov. Ocenil je tudi biodiverziteto rastlin, zasejanih na njivi za obnavljanje humusne plasti. Podolinsky je dokazal, da ni pomembna biodiverziteta rastlin v kolobarju, ampak pri enem posevku. Ob demonstraciji dveh strojev za obdelavo tal – enega je izdelalo podjetje Vega je bil izredno pozoren na globino podrahljavanja in hitrost gibanja stroja. Ta ne ne dovoljuje večje hitrosti od štirih kilometrov na uro. Metoda počasi dobiva podpornike in potencialne praktike med vinogradniki. Metodo biodinamične obdelave bo preizkusil tudi znani slovenski vinogradnik Danilo Steyer iz okolice Gornje Radgone.
„Konvencionalno kmetijstvo je tako uničilo tla, da niso sposobna več vpijati vode. Vse več se je steče v reke in to je razlog za dvig gladine morij in za velike naravne katastrofe, ki se ji je mogoče izogniti. Po dveh letih biodinamične priprave bi tla spet normalno vpijala vodo," trdi Alex Podolinsky, ki je kljub visokim letom še vedno brihten in živahen, kot le malokdo, pa čeprav ne uživa nobenih posebnih dodatkov, superhrane in nikdar ni obiskoval tečajev za obdelavo telesa in duha. Vse njegovo zdravje, trdi, prihaja iz zemlje. Iz ljubečega dela z njo. Alex je doma v Avstraliji legenda. Na internetni strani Biodinamičnega združenja Australian Demeter se lahko prebere: „Bio-dinamično (BD) kmetovanje sta v Avstraliji povzročila dve osebi. Prvi, bolj posredno, dr. Rudolf Steiner, oče biodinamične metode kmetovanja in Alex Podolinsky. A slednji je tisti, ki je v Avstralijo, kot eden od učencev biodionamike uvedel metode Biodinamike za profesionalni nivo in jo potem razširil celo po vsem svetu. Na noge je leta 1960 postavil tudi združenje biodinamikov Avstralije z glavnim ciljem, ki ni bil večji dobiček ali pridelek, ampak kako pomladiti zemljo in naravo, da s tem zagotovijo trdno prihodnost za zemljo in za proizvodnjo zdrave hrane. Leta 1967 je postala s pomočjo Alexa znana tudi blagovna znamka Demeter, da so potrošniki dobili zagotovilo glede izvora in načina pridelave".
Toda Alex je naredil še dosti več od tega in če je verjeti vsemu, kar smo lahko slišali v Veržeju, mu bo svet gotovo zelo hvaležen. Denimo, tudi za to, kako je "skrbel" za svoj nasad češenj, da tudi, ko na ostalih češnjah ni bilo pridelka in čeprav je pihal veter s sporami tudi skozi "njegove" krošnje, je tržišču vedno ponudil pridelek. Pogosto edini! Že sredi leta 1950 se je preselil na večjo, propadlo in opuščeno farmo krompirja. Spremenil jo je v živinorejsko farmo. V nekaj letih je zemljo popolnoma obnovil. Pridelal je 10 cm vrhnje organske plasti in brez posebnih dodatkov v hrano živalim, tedanji običajni postopek, začel presegati vse obstoječe standarde pridelave. Vsem je padel v oči in zanj so se začeli zanimati vsi. Od strokovnjakov, do kmetov. Zato je začel učiti kmete, ki so bili zainteresirani za "bolj zdrav odnos do zemlje" in ustanovil združenje za Biodinamiko Avstralije. Vedno je učil zastonj. Znotraj združenja je celo glasoval za to, da mora biti učenje znotraj združenj zastonj, edino za preparat 500 so računali člani po 60 centov za liter, kar pa je proti ceni "kemije" še vedno ustrezno. Če pa pomislimo na vse delo, ki ga zahteva preparat 500, pa je praktično zastonj.
Alexovo osnovno vodilo za delo je pogovor s kmeti in praksa v vseh pogledih. Iz tega izhaja vse njegovo učenje. Zato si je v Prlekiji znova ogledal primer biodinamične kmetije in na pogovoru z zainteresiranimi podal svoje poglede na opravljeno delo in predstavil njegove predloge ukrepov za naprej. Alex resnično nikakor ne deluje, kot kak strokovnjak ali legenda. Ko hodi čez polje in vrt, se zdi neutruden in mladosten. Njegovo majhno, žilavo telo je polno hitrosti in enostavnosti. Njegovo opazovanje, ki ga on imenuje "Aktivna Percepcija", pa nenehno v delovanju. Zato po kmetijah ne zapravlja časa. Pride, pove in gre. Morda na pogled brezglavo, a ta človek ostro opazi s tistimi malimi okroglimi očalci na 20 do 30 metrov daleč vse. Sicer pa mnogi ocenjujejo, da je najboljši dokaz uspešnosti Alexovih metod biodinamike izven Avstralije farma AgriLatina v Italiji. Biodinamična kmetija, ki prehranjuje na stotine potrošnikov, z obdelavo cca 30 hektarjev pokritih zemljišč (rastlinjaki) in 250 krav. Mogoče bo nekoč tudi pri nas, v Prlekiji, ali kje drugje tako uspešno...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kmetijstvo Svetovna legenda biodinamike Alex Podolinsky v Prlekiji