Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Svetovna legenda biodinamike Alex Podolinsky v Prlekiji

 

V Veržeju, na kmetiji Alojza Topolovca se je mudil znani starosta biodinamike in ohranjanja rodovitnosti tal iz Avstralije, ki je prav v Veržeju upihnil svečke za 93. rojstni dan

Alex PodolinskyNa svoji vnovični poti po Evropi je Prlekijo obiskal Alex Podolinsky, pionir biodinamike, ki z rezultati na svojem posestvu v avstralski Viktoriji navdušuje številne biodinamike po vsem svetu. Še vedno čili Alex, ki ga lahko mirno postavimo ob bok očetu biodinamike, dr. Rudolfu Steinerju, utemeljitelju waldorfske pedagogike, antropozofske medicine in evritmije, ki je leta 1924 na osmih predavanjih Kmetijskega tečaja v Koberwitzu kmete opozoril, da zemlja umira in da je naloga človeka, da jo oživi, sedaj živi in dela v Avstraliji in je častitljive starosti. Prav v Veržeju, pri Topolovčevih, kjer je upihnil svečke na torti, je dopolnil 93 let, še vedno pa se ukvarja z oživljanjem kmetijske zemlje s pomočjo biodinamičnih metod in alternativno minimalno obdelavo tal. Tokrat je eno vodilnih imen biodinamike in biodinamičnega kmetovanja iz Avstralije, že tretje leto zapored obiskal ekološko kmetijo Alojza Topolovca v Veržeju.

Alex Podolinsky je potomec ruskih plemičev, ki so po prvi svetovni vojni pobegnili v Nemčijo. Sam pa je po drugi svetovni vojni odšel v Avstralijo. Z biodinamičnim kmetovanjem se je začel ukvarjati na praktični ravni, ko je začel z oživljanjem najslabše zemlje, ki jo je dobil ob prihodu v Avstralijo. V sadovnjaku, preoranim z buldožerjem, vrhnje rodovitne plasti skorajda ni bilo. Zemljo je rahljal in jo obdelal s preparatom 500, torej z dinamičnim aktivatorjem zemlje. Priprava je enostavna – kravji rog se napolni s kravjim gnojem in to vsebino zakoplje v zemljo, kjer ostane od 30 do 50 dni. Za hektar je potrebnih 88 gramov tega preparata. V dveh letih so krave na njegovi farmi imele bistveno več maslene maščobe kot krave v konvencionalnih rejah. To je potrdila in priznala tudi vladna komisija. S to izkušnjo in vsemi svojimi dognanji še danes potuje po svetu in s svojim znanjem in izkušnjami pomaga biodinamičnim kmetom.
Na njivah Antona Topolovca je lansko leto preverjal »vzdrževanje prsti« in ohranjanje mikroorganizmov na njivah, tokrat pa je bilo nekoliko drugače, najprej se je ob svojem rojstnem dnevu pustil malo razvajati in počastiti. Zatem pa so se z ekološkimi kmeti, ki se postopoma usmerjajo v biodinamično kmetovanje, odpravili na njivo in testiral dva podrahljača za biodinamično obdelavo zemlje. Podolinsky zagovarja in preverja globino obdelave »zračenja« tal. Ta je ključnega pomena za življenje in razvoj mikroorganizmov. Ocenil je tudi biodiverziteto rastlin, zasejanih na njivi za obnavljanje humusne plasti. Podolinsky je dokazal, da ni pomembna biodiverziteta rastlin v kolobarju, ampak pri enem posevku. Ob demonstraciji dveh strojev za obdelavo tal – enega je izdelalo podjetje Vega je bil izredno pozoren na globino podrahljavanja in hitrost gibanja stroja. Ta ne ne dovoljuje večje hitrosti od štirih kilometrov na uro. Metoda počasi dobiva podpornike in potencialne praktike med vinogradniki. Metodo biodinamične obdelave bo preizkusil tudi znani slovenski vinogradnik Danilo Steyer iz okolice Gornje Radgone.
„Konvencionalno kmetijstvo je tako uničilo tla, da niso sposobna več vpijati vode. Vse več se je steče v reke in to je razlog za dvig gladine morij in za velike naravne katastrofe, ki se ji je mogoče izogniti. Po dveh letih biodinamične priprave bi tla spet normalno vpijala vodo," trdi Alex Podolinsky, ki je kljub visokim letom še vedno brihten in živahen, kot le malokdo, pa čeprav ne uživa nobenih posebnih dodatkov, superhrane in nikdar ni obiskoval tečajev za obdelavo telesa in duha. Vse njegovo zdravje, trdi, prihaja iz zemlje. Iz ljubečega dela z njo. Alex je doma v Avstraliji legenda. Na internetni strani Biodinamičnega združenja Australian Demeter se lahko prebere: „Bio-dinamično (BD) kmetovanje sta v Avstraliji povzročila dve osebi. Prvi, bolj posredno, dr. Rudolf Steiner, oče biodinamične metode kmetovanja in Alex Podolinsky. A slednji je tisti, ki je v Avstralijo, kot eden od učencev biodionamike uvedel metode Biodinamike za profesionalni nivo in jo potem razširil celo po vsem svetu. Na noge je leta 1960 postavil tudi združenje biodinamikov Avstralije z glavnim ciljem, ki ni bil večji dobiček ali pridelek, ampak kako pomladiti zemljo in naravo, da s tem zagotovijo trdno prihodnost za zemljo in za proizvodnjo zdrave hrane. Leta 1967 je postala s pomočjo Alexa znana tudi blagovna znamka Demeter, da so potrošniki dobili zagotovilo glede izvora in načina pridelave".
Toda Alex je naredil še dosti več od tega in če je verjeti vsemu, kar smo lahko slišali v Veržeju, mu bo svet gotovo zelo hvaležen. Denimo, tudi za to, kako je "skrbel" za svoj nasad češenj, da tudi, ko na ostalih češnjah ni bilo pridelka in čeprav je pihal veter s sporami tudi skozi "njegove" krošnje, je tržišču vedno ponudil pridelek. Pogosto edini! Že sredi leta 1950 se je preselil na večjo, propadlo in opuščeno farmo krompirja. Spremenil jo je v živinorejsko farmo. V nekaj letih je zemljo popolnoma obnovil. Pridelal je 10 cm vrhnje organske plasti in brez posebnih dodatkov v hrano živalim, tedanji običajni postopek, začel presegati vse obstoječe standarde pridelave. Vsem je padel v oči in zanj so se začeli zanimati vsi. Od strokovnjakov, do kmetov. Zato je začel učiti kmete, ki so bili zainteresirani za "bolj zdrav odnos do zemlje" in ustanovil združenje za Biodinamiko Avstralije. Vedno je učil zastonj. Znotraj združenja je celo glasoval za to, da mora biti učenje znotraj združenj zastonj, edino za preparat 500 so računali člani po 60 centov za liter, kar pa je proti ceni "kemije" še vedno ustrezno. Če pa pomislimo na vse delo, ki ga zahteva preparat 500, pa je praktično zastonj.
Alexovo osnovno vodilo za delo je pogovor s kmeti in praksa v vseh pogledih. Iz tega izhaja vse njegovo učenje. Zato si je v Prlekiji znova ogledal primer biodinamične kmetije in na pogovoru z zainteresiranimi podal svoje poglede na opravljeno delo in predstavil njegove predloge ukrepov za naprej. Alex resnično nikakor ne deluje, kot kak strokovnjak ali legenda. Ko hodi čez polje in vrt, se zdi neutruden in mladosten. Njegovo majhno, žilavo telo je polno hitrosti in enostavnosti. Njegovo opazovanje, ki ga on imenuje "Aktivna Percepcija", pa nenehno v delovanju. Zato po kmetijah ne zapravlja časa. Pride, pove in gre. Morda na pogled brezglavo, a ta človek ostro opazi s tistimi malimi okroglimi očalci na 20 do 30 metrov daleč vse. Sicer pa mnogi ocenjujejo, da je najboljši dokaz uspešnosti Alexovih metod biodinamike izven Avstralije farma AgriLatina v Italiji. Biodinamična kmetija, ki prehranjuje na stotine potrošnikov, z obdelavo cca 30 hektarjev pokritih zemljišč (rastlinjaki) in 250 krav. Mogoče bo nekoč tudi pri nas, v Prlekiji, ali kje drugje tako uspešno...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kmetijstvo Svetovna legenda biodinamike Alex Podolinsky v Prlekiji