Jurijevški nabijači „nabijali" pri županu v Bolehnečicih

Blagoslov in nabijanje BolehnečiciIzmed številnih prireditev in dogodkov, ki jih v Prekmurju, Prlekiji in Slovenskih goricah organizirajo ob praznovanju največjega krščanskega praznika – Velike noči, gotovo pripada eno častnih mest, tradicionalnemu dogajanju na območju občine Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer domači „Jurijevški nabijači" skrbijo za ohranjanje starih običajev – razbijanje sten. In medtem ko po vsej Sloveniji v soboto, dan pred največjim praznikom, potekajo velikonočne vigilije, nočne liturgije pred veliko nočjo, pa različna društva poskrbijo za dopolnilo praznovanja. Slednje v občini Sveti Jurij poteka skozi vse dneve praznika, saj 16 članov Društva ročnih možnaristov „Jurijevški nabijači" obiskuje vse vasi, kamor jih povabijo.

V občini Sveti Jurij ob Ščavnici ohranjajo stari običaj streljanja z ročnimi možnarji

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Kres Lisjakova strugaŠtevilni radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji RD Radgona ter tudi drugi gostje, so veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Nekdanji miličniki obiskali svojega komandirja, ki se je upokojil leta 1986

Policisti upokojenci na obiskuKar nekaj solz radosti je spontano spustil Martin Španbauer, ki bo letos jeseni napolnil 85 let, ko ga je na njegovem lepem in prijetnem domu na Noričkem Vrhu, streljaj iz Gornje Radgone, obiskalo kakšnih 20 njegovih nekdanjih sodelavcev na Policijski postaji Gornja Radgona. Na pobudo upokojene policistke Marije Rantaša so namreč policisti in administratorka, ki so bili na PP Gornja Radgona, ko se je leta 1986 upokojil njihov takratni komandir Martin Španbauer, organizirali to srečanje, ki se je začelo pri nekdanji radgonski policijski postaji na Maistrovem trgu, kjer sicer spomeniško zaščitena stavba močno propada. Po obisku pri svojem nekdanjem komandirju Španbauerju, so si ogledali tudi novo policijsko postajo, katero jim je razkazal sedanji komandir PP Gornja Radgona, Aleksander Kreslin.

Obisk upokojenih policistov PP GR

Pospravili so odpadke iz štirih vasi

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka se tudi to pomlad niso izneverili tradiciji, ko v okolju kjer delujejo in večinoma živijo, skrbijo tudi za urejenost in čistočo naravnega okolja. Tako so minulo nedeljo v popoldanskem času izvedli tradicionalno čistilno akcijo na področju Krajevne skupnosti Črešnjevci – Zbigovci v občini Gornja Radgona, kjer so pospravili štiri vasi. Več deset aktivistov se je zbralo pri prodajalni Tuš v središču Črešnjevcev in se nato razdelilo v dve skupini. Ena skupina je čistila ob glavni cesti Gornja Radgona – Ptuj, skozi Črešnjevce in Orehovce, nato čez Orehovski Vrh, do gasilskega doma PGD Zbigovci. Druga skupina pa skozi Črešnjevce mimo Holtove vile in Zbogivce, prav tako do doma PGD Zbigovci.

Turistično društvo Majolka pripravilo še eno odmevno čistilno akcijo

Ob visokem življenjskem jubileju na obisku pri Ivanki Perša z Rožičkega Vrha

Ivanka Perša jubilejDandanes, ko se ljudje med seboj vse manj obiskujejo, ko vedno nekam hitimo in ne poznamo niti najbližjih sosedov, nekaterim obisk veliko pomeni. Ob obiskih je uživala tudi Ivanka Perša, ko so jo ob njenem okoglem življenjskem jubileju, 90. rojstnem dnevu obiskali župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Anton Slana, ter poverjenici Krajevnega odbora RK Sv. Jurij ob Ščavnici, Rozina Kraner in Jožica. Čeprav je ob obisku bila v bolniški postelji, je izkazala veselje in zadovoljstvo, da jo je obiskala omenjena delegacija. Ob njeni »ortopedski« postelji, so se zbali tudi njeni najbližji, družini sinov Marjana in Draga, po izrečenih čestitkah in izročitvi darila župana in Rdečega križa, so s slavljenko tudi nazdravili. Pozneje, pri obloženi mizi, ki so jo pripravile snahe Sonja, Silva in Majda, smo lahko izvedeli veliko zanimivega iz pestrega življenja slavljenke, ki se je rodila 3. aprila 1929 na Rožičkem Vrhu.

Tudi starejši in onemogli v postelji so veseli obiskov

Radgonski lovci spregovorili o narejenem v minulem obdobju

Lovci GR zborV svojem lovskem domu v Hercegovščaku so se na 70. zboru zbrali člani in članica LD Gornja Radgona, ki se ga je udeležilo 48 (od skupno 54) članov ter nekaj gostov, med katerimi tudi domači župan, sicer tudi lovec LD Negova, Stanislav Rojko. In potem, ko so prisluhnili poročilom starešine ter komisij in referentov je radgonska zelena bratovščina, ki se je za zbor odlično pripravila, saj je vse teklo kot po loju, v ospredje postavila letošnje aktivnosti, kjer bo proslava lepega jubileja – 70. letnice obstoja in uspešnega delovanja. Med spremljanjem dogajanja na zboru, so se prisotni gostje lahko prepričali, da v radgonski LD vlada pravo tovarištvo, kjer ne poznajo ne levo, ne desno, temveč so vsi v enotni isti smeri – naprej. Zato niti ne preseneča, da je starešina Milan Kolarič izrazil zadovoljstvo in ponos nad prehojeno potjo, hkrati pa optimizem za prihodnost. Njihovo društvo ne pozna politike, temveč je odprto vsakemu lovcu in ne preiskuje njihovih političnih ali kakšnih drugih nazorov. Kdor je vnet lovec, je vedno dobrodošel, saj lovci poznajo samo eno barvo – to je zelena – barvo svojih lovišč.

V ospredju praznovanje 70-letnice

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radgonski govedorejci gredo v Bruselj

 

Člani Rejskega društva za listasto pasmo spregovorili o svojem delu

Govedorejci GRNa Turistični kmetiji "Pri Alenki" na Gornjih Ivanjcih, je potekal letni zbor članic in članov Rejskega društva (RD) za lisasto pasmo Gornja Radgona, na katerem je članstvo, v navzočnosti nekaterih visokih gostov, pregledalo opravljeno v letu 2018, ter se dogovorilo o aktivnostih v letošnjem letu. Omenjeno društvo, ki ga uspešno vodi predsednik Drago Cetl, sicer z okoli 160 članic in članov sodi med najštevilčnejša, s pestrim naborom aktivnosti pa tudi med najaktivnejša tovrstna društva v pomurski regiji. Tam sicer deluje šest društev, dve na desnem, prleškem in štiri na levem, prekmurskem bregu reke Mure in so povezane v Pomursko zvezo govedorejskih društev. Na letnem zboru članov RD Gornja Radgona so po hitrem postopku ugotovili, da so v minulem letu izpolnili vse načrtovane aktivnosti, katerih je na zadovoljsto članstva bilo veliko. Ob tem so na Gornjih Ivanjcih enemu izmed njihovih članov Branku Kaučiču, oziroma njegovi kravi Lučki, podelili posebni zvonec, saj je lani namolzla več kot 100 tisoč kilogramov mleka.

Sicer pa, kot je bilo slišati so bile v ospredju delovanja društva v letu 2018 aktivnosti povezane z usposabljanjem in izobraževanjem članstva. Gornjeradgonski govedorejci, ki so preko pomurske zveze povezani v nacionalno Zvezo združenj rejcev govedi lisaste pasme Slovenije, prihajajo iz štirih občin (Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici), torej z območij, kjer se lahko pohvalijo z najvišjimi rejskimi dosežki za krave lisaste pasme v državi. To potrjujejo tudi rejci Damjan Bračko iz Lastomercev, ki je že leta 2017 za križanko z lisasto pasmo (LSX) Šariko pri molži presegel magičnih 100 tisoč kilogramov. Enako s križanko je to lani s kravo Lučko uspelo Branku Kaučiču s Stavešinskega Vrha; Darku Trbucu iz Grabšincev pa je s kravo Srna 1 čiste lisaste pasme (LS) ta podvig uspel prav tako lani.
Kot je na zboru povedal Drago Cetl, ki je kot peti naloge predsednika društva prevzel v začetku leta 2018, se je po nizanju lanskih aktivnosti s programom dela usmeril tudi v letošnje. Spoznanje, da krava molze pri gobcu, je močno prisotno tudi med njihovimi člani, zato naj bi že ta mesec pripravili strokovno predavanje o tem, kako pridelati najbolj kakovostno travno silažo, o pravilni presušitvi krav, o čim uspešnejšem začetku nove laktacije, svojim članom pa bi radi predstavili tudi najnovejše bike za osemenitev. Podobna strokovna predavanja bodo potem sledila tudi ob koncu leta. Po zaslugi evropskega poslanca Franca Bogoviča se bodo člani marca iz Gornje Radgone odpravili v Bruselj na sedež Evropskega parlamenta, spotoma pa si bodo ogledali tudi nekaj kmetij kot primere dobrih praks pri prireji in predelavi mleka. Svoj delež pa bi radi prispevali tudi h kreiranju vsebine k nacionalnemu delu skupne kmetijske politike v finančni perspektivi 2021-2027. "Ob napovedanem zmanjšanju sredstev EU za kmetijstvo v novem programskem obdobju, pričakujem, da bo morebitni izpad kmetom iz svojega proračuna nadomestila država Slovenija. V nasprotnem bomo ekonomsko še bolj ranljivi in tudi pri nakupu zemlje še šibkejši od avstrijskih kmetov, ki vse bolj stegujejo roke po slovenski zemlji." meni Cetl.
Radgonski govedorejci ugotavljajo, da je v njihovem okolju mleka enako, rejcev manj, kajti čeprav se število govedorejskih kmetij, usmerjenih v prirejo mleka, tudi na njihovem območju zmanjšuje oziroma se krepijo večje, ostajajo področje konstantne prireje. Še leta 2014 je denimo KZ Radgoni kot organizatorju odkupa na območju delovanja društva mleko oddajalo 161 kmetov (11 manj kot leta 2013) oziroma je njihov skupni letni odkup tedaj znašal nekaj več kot 10,1 milijona litrov. Zadruga je lani od 132 kmetov odkupila 10,065 milijona litrov, kar pomeni, da se skupna odkupljena količina kljub zmanjšanju mlečnih kmetij skoraj ni spremenila. Že od prve dekade leta 2017 KZ Radgona mleko več ne prodaja v Pomurske mlekarne, pač pa v razmerju 90:10 v Ljubljanske mlekarne in mariborski zasebni družbi Benytrade. Slednja z mlekom oskrbuje male slovenske sirarje, kot distributer hrvaških Zdenska sirov pri nas pa mleko prodaja tudi k našim južnim sosedom. Neuradno naj bi ga veliko v hrvaškem Dukatu, s katerim imata z Ljubljanska mlekarna enakega lastnika – francoski Lactalis, z odkupom prek Ljubljančanov končalo celo na Hrvaškem. Po uradnih podatkih je lani KZ Radgona svojim kmetom za liter prodanega mleka v povprečju plačala 0,3063 €, decembra lani pa je ta cena znašala 0,3301 €. Že nekaj let pa okrog deset (naj)večjih kmetov mleko prodaja v Mlekarsko zadrugo Ptuj. Na leto to znese poldrugi milijon litrov. Kot je bilo rečeno na zboru članov, so na Ptuju ob koncu lanskega leta v povprečju kmetje za prodani liter mleka dobili 0,36 €. Vendar je v tej ceni tudi t.i. zimski dodatek oziroma poračun njihovega uspešnega poslovanja na račun pridobljenih marž kmetijskega repromateriala oziroma mleka. Tega MZ Ptuj vsako leto nekaj zadnjih mesecev tradicionalno razdeli med svoje člane in v povprečju znaša od enega do treh centov.
Predsednik Cetl, kot nujen ukrep vidi tudi v sprejetju administrativnih omejitev pri nakupu kmetijskih zemljišč v obmejnem pasu v Apaški dolini s strani Avstrijcev; kakor tudi nujno spremembo na področju zemljiške politike, s katero bi družinske kmetije prišle do prepotrebnih obdelovalnih zemljišč v lasti države. V največjih kompleksih in najboljše kakovosti sedaj večinsko obdelujejo kmetijske gospodarske družbe. Ponekod večinski lastniki teh več niso v slovenskih rokah. Ob stoletnici priključitve Prekmurja k matici Slovenije bodo s svojimi živalmi tudi člani društva avgusta aktivno sodelovali na priložnostni govedoregijski razstavi, ki jo v Beltincih pripravlja Pomurska zveza za lisasto pasmo. V okviru kmetijskega sejma AGRA bodo z Zvezo spet soorganizator vseslovenskega srečanja rejcev govedi lisaste pasme. Predsednika veseli, da se članstvo opazno pomlajuje, kar pomeni, da z dolgo in uspešno tradicijo reje krav molznic nadaljujejo mladi. Ti sedaj pobirajo sadove dela svojih staršev in celo starih staršev na področju načrtne selekcije.
Po najnovejših podatkih Centralne podatkovne zbirke GOVEDO Kmetijskega inštituta Slovenije, je v življenjski proizvodnji med čistopasemskimi kravami lisaste pasme (vsaj 97 % krvi LS) 100 tisoč kg mleka v življenjski proizvodnji to uspelo osmim kravam (šest jih je z območja KGZ Murska Sobota, dve s KGZ Ptuj); med križankami, ki imajo v krvi poleg lisaste pasme od 14 do 86 % pasme rdeči holštajn (RH) ali montbeliard (MB), pa je takih krav devet (štiri z območja murskosoboškega, po dve ptujskega in kranjskega ter enega celjskega Zavoda). Absolutna rekorderka med vsemi je krava LS Lara iz hleva Roberta Ščapa iz Turnišča, ki je še aktivna in je trenutno v 12 laktacijah namolzla skoraj verjetnih 156.926 kg mleka.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kmetijstvo Radgonski govedorejci gredo v Bruselj