Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radgonski govedorejci gredo v Bruselj

 

Člani Rejskega društva za listasto pasmo spregovorili o svojem delu

Govedorejci GRNa Turistični kmetiji "Pri Alenki" na Gornjih Ivanjcih, je potekal letni zbor članic in članov Rejskega društva (RD) za lisasto pasmo Gornja Radgona, na katerem je članstvo, v navzočnosti nekaterih visokih gostov, pregledalo opravljeno v letu 2018, ter se dogovorilo o aktivnostih v letošnjem letu. Omenjeno društvo, ki ga uspešno vodi predsednik Drago Cetl, sicer z okoli 160 članic in članov sodi med najštevilčnejša, s pestrim naborom aktivnosti pa tudi med najaktivnejša tovrstna društva v pomurski regiji. Tam sicer deluje šest društev, dve na desnem, prleškem in štiri na levem, prekmurskem bregu reke Mure in so povezane v Pomursko zvezo govedorejskih društev. Na letnem zboru članov RD Gornja Radgona so po hitrem postopku ugotovili, da so v minulem letu izpolnili vse načrtovane aktivnosti, katerih je na zadovoljsto članstva bilo veliko. Ob tem so na Gornjih Ivanjcih enemu izmed njihovih članov Branku Kaučiču, oziroma njegovi kravi Lučki, podelili posebni zvonec, saj je lani namolzla več kot 100 tisoč kilogramov mleka.

Sicer pa, kot je bilo slišati so bile v ospredju delovanja društva v letu 2018 aktivnosti povezane z usposabljanjem in izobraževanjem članstva. Gornjeradgonski govedorejci, ki so preko pomurske zveze povezani v nacionalno Zvezo združenj rejcev govedi lisaste pasme Slovenije, prihajajo iz štirih občin (Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici), torej z območij, kjer se lahko pohvalijo z najvišjimi rejskimi dosežki za krave lisaste pasme v državi. To potrjujejo tudi rejci Damjan Bračko iz Lastomercev, ki je že leta 2017 za križanko z lisasto pasmo (LSX) Šariko pri molži presegel magičnih 100 tisoč kilogramov. Enako s križanko je to lani s kravo Lučko uspelo Branku Kaučiču s Stavešinskega Vrha; Darku Trbucu iz Grabšincev pa je s kravo Srna 1 čiste lisaste pasme (LS) ta podvig uspel prav tako lani.
Kot je na zboru povedal Drago Cetl, ki je kot peti naloge predsednika društva prevzel v začetku leta 2018, se je po nizanju lanskih aktivnosti s programom dela usmeril tudi v letošnje. Spoznanje, da krava molze pri gobcu, je močno prisotno tudi med njihovimi člani, zato naj bi že ta mesec pripravili strokovno predavanje o tem, kako pridelati najbolj kakovostno travno silažo, o pravilni presušitvi krav, o čim uspešnejšem začetku nove laktacije, svojim članom pa bi radi predstavili tudi najnovejše bike za osemenitev. Podobna strokovna predavanja bodo potem sledila tudi ob koncu leta. Po zaslugi evropskega poslanca Franca Bogoviča se bodo člani marca iz Gornje Radgone odpravili v Bruselj na sedež Evropskega parlamenta, spotoma pa si bodo ogledali tudi nekaj kmetij kot primere dobrih praks pri prireji in predelavi mleka. Svoj delež pa bi radi prispevali tudi h kreiranju vsebine k nacionalnemu delu skupne kmetijske politike v finančni perspektivi 2021-2027. "Ob napovedanem zmanjšanju sredstev EU za kmetijstvo v novem programskem obdobju, pričakujem, da bo morebitni izpad kmetom iz svojega proračuna nadomestila država Slovenija. V nasprotnem bomo ekonomsko še bolj ranljivi in tudi pri nakupu zemlje še šibkejši od avstrijskih kmetov, ki vse bolj stegujejo roke po slovenski zemlji." meni Cetl.
Radgonski govedorejci ugotavljajo, da je v njihovem okolju mleka enako, rejcev manj, kajti čeprav se število govedorejskih kmetij, usmerjenih v prirejo mleka, tudi na njihovem območju zmanjšuje oziroma se krepijo večje, ostajajo področje konstantne prireje. Še leta 2014 je denimo KZ Radgoni kot organizatorju odkupa na območju delovanja društva mleko oddajalo 161 kmetov (11 manj kot leta 2013) oziroma je njihov skupni letni odkup tedaj znašal nekaj več kot 10,1 milijona litrov. Zadruga je lani od 132 kmetov odkupila 10,065 milijona litrov, kar pomeni, da se skupna odkupljena količina kljub zmanjšanju mlečnih kmetij skoraj ni spremenila. Že od prve dekade leta 2017 KZ Radgona mleko več ne prodaja v Pomurske mlekarne, pač pa v razmerju 90:10 v Ljubljanske mlekarne in mariborski zasebni družbi Benytrade. Slednja z mlekom oskrbuje male slovenske sirarje, kot distributer hrvaških Zdenska sirov pri nas pa mleko prodaja tudi k našim južnim sosedom. Neuradno naj bi ga veliko v hrvaškem Dukatu, s katerim imata z Ljubljanska mlekarna enakega lastnika – francoski Lactalis, z odkupom prek Ljubljančanov končalo celo na Hrvaškem. Po uradnih podatkih je lani KZ Radgona svojim kmetom za liter prodanega mleka v povprečju plačala 0,3063 €, decembra lani pa je ta cena znašala 0,3301 €. Že nekaj let pa okrog deset (naj)večjih kmetov mleko prodaja v Mlekarsko zadrugo Ptuj. Na leto to znese poldrugi milijon litrov. Kot je bilo rečeno na zboru članov, so na Ptuju ob koncu lanskega leta v povprečju kmetje za prodani liter mleka dobili 0,36 €. Vendar je v tej ceni tudi t.i. zimski dodatek oziroma poračun njihovega uspešnega poslovanja na račun pridobljenih marž kmetijskega repromateriala oziroma mleka. Tega MZ Ptuj vsako leto nekaj zadnjih mesecev tradicionalno razdeli med svoje člane in v povprečju znaša od enega do treh centov.
Predsednik Cetl, kot nujen ukrep vidi tudi v sprejetju administrativnih omejitev pri nakupu kmetijskih zemljišč v obmejnem pasu v Apaški dolini s strani Avstrijcev; kakor tudi nujno spremembo na področju zemljiške politike, s katero bi družinske kmetije prišle do prepotrebnih obdelovalnih zemljišč v lasti države. V največjih kompleksih in najboljše kakovosti sedaj večinsko obdelujejo kmetijske gospodarske družbe. Ponekod večinski lastniki teh več niso v slovenskih rokah. Ob stoletnici priključitve Prekmurja k matici Slovenije bodo s svojimi živalmi tudi člani društva avgusta aktivno sodelovali na priložnostni govedoregijski razstavi, ki jo v Beltincih pripravlja Pomurska zveza za lisasto pasmo. V okviru kmetijskega sejma AGRA bodo z Zvezo spet soorganizator vseslovenskega srečanja rejcev govedi lisaste pasme. Predsednika veseli, da se članstvo opazno pomlajuje, kar pomeni, da z dolgo in uspešno tradicijo reje krav molznic nadaljujejo mladi. Ti sedaj pobirajo sadove dela svojih staršev in celo starih staršev na področju načrtne selekcije.
Po najnovejših podatkih Centralne podatkovne zbirke GOVEDO Kmetijskega inštituta Slovenije, je v življenjski proizvodnji med čistopasemskimi kravami lisaste pasme (vsaj 97 % krvi LS) 100 tisoč kg mleka v življenjski proizvodnji to uspelo osmim kravam (šest jih je z območja KGZ Murska Sobota, dve s KGZ Ptuj); med križankami, ki imajo v krvi poleg lisaste pasme od 14 do 86 % pasme rdeči holštajn (RH) ali montbeliard (MB), pa je takih krav devet (štiri z območja murskosoboškega, po dve ptujskega in kranjskega ter enega celjskega Zavoda). Absolutna rekorderka med vsemi je krava LS Lara iz hleva Roberta Ščapa iz Turnišča, ki je še aktivna in je trenutno v 12 laktacijah namolzla skoraj verjetnih 156.926 kg mleka.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kmetijstvo Radgonski govedorejci gredo v Bruselj