Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ob mednarodnem dnevu gozdov so delili listavce in iglavce

 

Razdelili so skoraj 20.000 gozdnih sadik

Sadike drevesZavod za gozdove Slovenije (ZGS), ki letos praznuje 25 let obstoja, med drugim vsako leto lastnikom gozdov zagotavlja sadike in ves zaščitni material lastnikom gozdov, ki jih je prizadela ujma, lubadar ali kaka druga bolezen (denimo ob reki Muri sušenje jesena, glivična bolezen op.p.). Prav tako s sadikami pomagajo tudi tam kjer zaradi invazivk ali kakih drugih ovir naravna obnova gozda ni možna. Ob tem ZGS sofinancira tudi izvedena dela pri zasaditvi gozdnih sadik. In svoji praksi se pri ZGS niso izneverili niti tokrat, saj so tudi ob letošnjem mednarodnem dnevu gozdov, po vsej državi delili sadike, med njimi tudi na območju Krajevne enote Radenci, ki sodi pod okrilje ZGS Območna enota Murska Sobota.

„Tradicionalno že več let sadilni material zjutraj pripeljemo iz drevesnic na domačijo Jožeta Ješovnika v Podgradu pri Gornji Radgoni, kjer nato vse sadike in zaščito v dobri uri po prispetju razdelimo lastnikom gozdov. Lastnike gozdov smo tudi podučili o saditvi in zaščiti mladih dreves. Običajno jim prav tako po potrebi pomagamo tudi na samih objektih pri saditvi. Ko je saditev končana in so sadike zaščitene pred divjadjo revirni gozdar naredi še prevzem del na terenu. Lastnik je nato deležen tudi ustreznega denarja iz proračuna RS, kot sofinanciranja sadnje", nam je razloži revirni gozdar Boštjan Režonja, ki dodaja, da zaradi klimatskih sprememb gozdarji bijejo plat zvona po večjih vlaganjih v obnove in nege gozdov vendar je sredstev s strani državnega proračuna premalo.
Režonja nam je tudi povedal, da so na območju Gornje Radgone delili drevesne vrste, ki po gozdarski strokovni presoji spadajo na specifična rastišča. Večinoma so to listavci, in sicer: hrast dob, graden, gorski javor, češnja, lipa (za pestrost in ptiče) ipd., od iglavcev pa macesen in smreka, ampak zelo malo, ker so na tem območju v večini listavci. Okvirno je letos Krajevna enota Radenci razdelila dobrih 9000 sadik za zasebni sektor, približno toliko pa tudi za državni gozd.
Sicer pa je nosilna tema letošnjega mednarodnega dneva gozdov poudarjala pomen spoznavanja in razumevanja gozdov za vse generacije. Kot so ob tej priložnosti izpostavili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je ključnega pomena, da gozdove, ki so eno od najpomembnejših naravnih bogastev, in njihovo vlogo spoznamo in se z njimi zbližamo že v zgodnjem otroštvu. To je ključnega pomena za ohranjanje narave in naravnih virov za prihodnje generacije. Gozdovi namreč čistijo zrak in vodo, ohranjajo zdravje in dobro počutje ljudi. „Imajo ključno vlogo pri soočanju z največjimi izzivi sedanjosti in prihodnosti - podnebnimi spremembami, odpravljanju lahkote in ustvarjanjem trajnostnih skupnosti. Pomen gozdov bo ob povečanju svetovne populacije na predvidenih 8,5 milijarde do leta 2030 večji kot kadarkoli prej," so poudarili na MKGP, kjer dodajajo, da povezovanje otrok z naravo ustvarja bodoče generacije, ki se zavedajo vloge in pomena gozdov in dreves ter potrebe po trajnostnem, sonaravnem in večnamenskem gospodarjenju z gozdom. Ozaveščanje o pomenu gozdov prispeva k uresničevanju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, so prepričani v Zavodu za gozdove Slovenije, ki kot osrednja organizacija enotne javne gozdarske službe v državi načrtuje in usmerja razvoj vseh naših gozdov, redno pa organizira popularizacijske aktivnosti za vse družbene skupine po celi Sloveniji. Še posebej pomembne za prihodnost gozdov in družbe so dejavnosti za predšolsko in šolsko mladino, v katere je letno vključenih preko 15.000 otrok.
Pri nas so gozdovi široko dostopni in jih v prostem času tudi pogosto obiskujemo, so ob tem navedli na Zavodu RS za varstvo narave. Dve tretjini Slovencev gozd obišče najmanj enkrat na mesec. Gozdovi pokrivajo blizu 60 odstotkov površine Slovenije, v zadnjih letih pa so jih prizadeli žledolom in posledično namnožitev podlubnikov ter vetrolom. Te naravne katastrofe so po podatkih zavoda za gozdove v državnih in zasebnih gozdovih skupaj poškodovale preko 16 milijonov kubičnih metrov dreves. Po naravni poti se bo po oceni zavoda obnovilo 95 odstotkov teh površin, obnova s sadnjo pa bo potrebna na okoli 1700 hektarjih. Kot so izračunali na statističnem uradu, je bila leta 2017 povprečna odkupna cena za kubični meter gozdnih lesnih sortimentov z 51 evri za osem odstotkov nižja kot leta 2013. V letu 2017 je v slovenskih gozdovih delalo nekaj več kot 7000 redno zaposlenih in sezonskih delavcev, kar je približno 20 odstotkov več kot v letih pred žledolomom v letu 2014. „V letu 2017 je bilo v slovenskih gozdovih realiziranega 75 odstotkov možnega načrtovanega poseka. Če bi ga posekali še okoli 1,5 milijona kubičnih metrov (da bi bila realizacija 100-odstotna), bi pripravili surovinsko osnovo za okoli 10.300 potencialnih novih delovnih mest v dejavnostih, vezanih na gozdne vire," so še izpostavili statistiki.
Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) poudarja, da je okoli 1,6 milijarde ljudi odvisnih od gozdov, ki sicer nudijo življenjski prostor več kot 80 odstotkov vrstam zemeljskih živali, rastlin in insektov. Kljub temu se na svetovni ravni nadaljuje krčenje gozdov, letno jih izgubimo 13 milijonov hektarjev, kar je po oceni ZN že alarmantna raven. Krčenje gozdov k skupnim emisijam toplogrednim plinom prispeva med 12 in 20 odstotki. In tukaj kaže slediti geslu letošnjega mednarodnega dneva gozdov: Učimo se z gozdovi - gozd je modrost!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kmetijstvo Ob mednarodnem dnevu gozdov so delili listavce in iglavce