Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ob mednarodnem dnevu gozdov so delili listavce in iglavce

 

Razdelili so skoraj 20.000 gozdnih sadik

Sadike drevesZavod za gozdove Slovenije (ZGS), ki letos praznuje 25 let obstoja, med drugim vsako leto lastnikom gozdov zagotavlja sadike in ves zaščitni material lastnikom gozdov, ki jih je prizadela ujma, lubadar ali kaka druga bolezen (denimo ob reki Muri sušenje jesena, glivična bolezen op.p.). Prav tako s sadikami pomagajo tudi tam kjer zaradi invazivk ali kakih drugih ovir naravna obnova gozda ni možna. Ob tem ZGS sofinancira tudi izvedena dela pri zasaditvi gozdnih sadik. In svoji praksi se pri ZGS niso izneverili niti tokrat, saj so tudi ob letošnjem mednarodnem dnevu gozdov, po vsej državi delili sadike, med njimi tudi na območju Krajevne enote Radenci, ki sodi pod okrilje ZGS Območna enota Murska Sobota.

„Tradicionalno že več let sadilni material zjutraj pripeljemo iz drevesnic na domačijo Jožeta Ješovnika v Podgradu pri Gornji Radgoni, kjer nato vse sadike in zaščito v dobri uri po prispetju razdelimo lastnikom gozdov. Lastnike gozdov smo tudi podučili o saditvi in zaščiti mladih dreves. Običajno jim prav tako po potrebi pomagamo tudi na samih objektih pri saditvi. Ko je saditev končana in so sadike zaščitene pred divjadjo revirni gozdar naredi še prevzem del na terenu. Lastnik je nato deležen tudi ustreznega denarja iz proračuna RS, kot sofinanciranja sadnje", nam je razloži revirni gozdar Boštjan Režonja, ki dodaja, da zaradi klimatskih sprememb gozdarji bijejo plat zvona po večjih vlaganjih v obnove in nege gozdov vendar je sredstev s strani državnega proračuna premalo.
Režonja nam je tudi povedal, da so na območju Gornje Radgone delili drevesne vrste, ki po gozdarski strokovni presoji spadajo na specifična rastišča. Večinoma so to listavci, in sicer: hrast dob, graden, gorski javor, češnja, lipa (za pestrost in ptiče) ipd., od iglavcev pa macesen in smreka, ampak zelo malo, ker so na tem območju v večini listavci. Okvirno je letos Krajevna enota Radenci razdelila dobrih 9000 sadik za zasebni sektor, približno toliko pa tudi za državni gozd.
Sicer pa je nosilna tema letošnjega mednarodnega dneva gozdov poudarjala pomen spoznavanja in razumevanja gozdov za vse generacije. Kot so ob tej priložnosti izpostavili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je ključnega pomena, da gozdove, ki so eno od najpomembnejših naravnih bogastev, in njihovo vlogo spoznamo in se z njimi zbližamo že v zgodnjem otroštvu. To je ključnega pomena za ohranjanje narave in naravnih virov za prihodnje generacije. Gozdovi namreč čistijo zrak in vodo, ohranjajo zdravje in dobro počutje ljudi. „Imajo ključno vlogo pri soočanju z največjimi izzivi sedanjosti in prihodnosti - podnebnimi spremembami, odpravljanju lahkote in ustvarjanjem trajnostnih skupnosti. Pomen gozdov bo ob povečanju svetovne populacije na predvidenih 8,5 milijarde do leta 2030 večji kot kadarkoli prej," so poudarili na MKGP, kjer dodajajo, da povezovanje otrok z naravo ustvarja bodoče generacije, ki se zavedajo vloge in pomena gozdov in dreves ter potrebe po trajnostnem, sonaravnem in večnamenskem gospodarjenju z gozdom. Ozaveščanje o pomenu gozdov prispeva k uresničevanju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, so prepričani v Zavodu za gozdove Slovenije, ki kot osrednja organizacija enotne javne gozdarske službe v državi načrtuje in usmerja razvoj vseh naših gozdov, redno pa organizira popularizacijske aktivnosti za vse družbene skupine po celi Sloveniji. Še posebej pomembne za prihodnost gozdov in družbe so dejavnosti za predšolsko in šolsko mladino, v katere je letno vključenih preko 15.000 otrok.
Pri nas so gozdovi široko dostopni in jih v prostem času tudi pogosto obiskujemo, so ob tem navedli na Zavodu RS za varstvo narave. Dve tretjini Slovencev gozd obišče najmanj enkrat na mesec. Gozdovi pokrivajo blizu 60 odstotkov površine Slovenije, v zadnjih letih pa so jih prizadeli žledolom in posledično namnožitev podlubnikov ter vetrolom. Te naravne katastrofe so po podatkih zavoda za gozdove v državnih in zasebnih gozdovih skupaj poškodovale preko 16 milijonov kubičnih metrov dreves. Po naravni poti se bo po oceni zavoda obnovilo 95 odstotkov teh površin, obnova s sadnjo pa bo potrebna na okoli 1700 hektarjih. Kot so izračunali na statističnem uradu, je bila leta 2017 povprečna odkupna cena za kubični meter gozdnih lesnih sortimentov z 51 evri za osem odstotkov nižja kot leta 2013. V letu 2017 je v slovenskih gozdovih delalo nekaj več kot 7000 redno zaposlenih in sezonskih delavcev, kar je približno 20 odstotkov več kot v letih pred žledolomom v letu 2014. „V letu 2017 je bilo v slovenskih gozdovih realiziranega 75 odstotkov možnega načrtovanega poseka. Če bi ga posekali še okoli 1,5 milijona kubičnih metrov (da bi bila realizacija 100-odstotna), bi pripravili surovinsko osnovo za okoli 10.300 potencialnih novih delovnih mest v dejavnostih, vezanih na gozdne vire," so še izpostavili statistiki.
Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) poudarja, da je okoli 1,6 milijarde ljudi odvisnih od gozdov, ki sicer nudijo življenjski prostor več kot 80 odstotkov vrstam zemeljskih živali, rastlin in insektov. Kljub temu se na svetovni ravni nadaljuje krčenje gozdov, letno jih izgubimo 13 milijonov hektarjev, kar je po oceni ZN že alarmantna raven. Krčenje gozdov k skupnim emisijam toplogrednim plinom prispeva med 12 in 20 odstotki. In tukaj kaže slediti geslu letošnjega mednarodnega dneva gozdov: Učimo se z gozdovi - gozd je modrost!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kmetijstvo Ob mednarodnem dnevu gozdov so delili listavce in iglavce