Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ob 21. Kmečkem dnevu tudi tekmovanje oračev Prekmurja in Prlekije, za pokal Pomurskega sejma »Agra 2019«

 

Darko med plugu krajniki, Štefan med obračalniki

Orači Prekmurje - PrlekijaNa Gornjih Slavečih v občini Kuzma je minuli konec tedna potekal tradicionalni, že 21. Kmečki dan, kjer je hkrati potekalo tudi tekmovanje oračev Pomurja. Ob koncu žetve se kmetovalci po spravilu žitaric že vrsto let srečujejo z namenom, da se prijetno združi z koristnim. In zato je dogodek na Goričko privabil veliko ljudi zlasti tistih, ki živijo od ali s kmetijstvom in prav je tako, lepega vzdušja in množičnega obiska ni zmotila niti ploha, saj so organizatorji poskrbeli tudi za to. Pomurski orači so se na tekmovanje pripravili že dva dni prej na pripravah, ki ga organizira Društvo oračev Pomurja in Biotehniška šola Rakičan v okviru Tabora oračev. Kmečki dan pa so uspešno pripravili Govedorejsko društvo skupaj z Kmetijsko svetovalno službo. Tako so se predstavila društva in posamezniki na stojnicah Krajinskega parka Goričko. Obiskovalci so imeli možnost ogleda sodobne kmetijske mehanizacije za obdelavo tal.

Orači so se zjutraj zbrali pri Hajdinjakovi kmetiji kjer so jim postregli z domačo šunko in tako v povorki skupaj s starodobniki krenili na tekmovalne parcele. Med prvim in drugim štartom je bila uradna otvoritev celotne prireditve kjer so vse prisotne pozdravili vodja tekmovanja Slavko Krpič, direktor Kmetijske zbornice Franc Režonja, predsednik sindikata kmetov, Franc Kučan, Boris Nikolas Erjavec pa je spregovoril v imenu Kmetijsko živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni. Spregovorili sta še ravnateljica Biotehniške šole Rakičan Simona Potočnik in direktorica Krajinskega parka Goričko Stanka Dešnik, v imenu Govedorejskega društva pa predsednik Franc Zavec. Da občine podpirajo prireditve pa so spregovorili domači župan občine Kuzma Jože Škalič, župani občin Rogašovci, Edvard Miholič, Cankove, Danilo Kacjan, Puconci Ludvik Novak in Tišine Franc Horvta, ter podžupan občine Grad, Janez Ferko. Župan občine Dobrovnik, Marjan Kardinar pa je prisotne pozdravil tudi v imenu Društva oračev Pomurja, Zveze za tehniško kulturo Slovenije in Svetovne organizacije oračev ter predstavil pomen oranja in tekmovalne pogoje.
Ves čas prireditve, razstave, domače tržnice in tekmovanja so se obiskovalci lahko popeljali z fijakerjem in zato pripravljenimi kolami in starodobniki. V šotoru pa je bilo poskrbljeno za jedačo in pijačo ter veselo druženje ob zvokih domačega ansambla Coctail. Tekmovanje oračev na dvobrazdnih plugih krajnikih, obračalnih plugih, navadnih plugih in starodobnikih so se preizkusili v znanju in spretnosti tehnike kvalitetnega oranja, ki so jih ocenili sodniki. 22 oračev med njimi tudi ena tekmovalka Kumin Romana iz Biotehniške šole sicer doma iz Berkovcev so se potegovali za naslove najboljših v Prekmurju in Prlekiji in istočasno za pokal Kmetijsko živilskega sejma »AGRA«. Vsi udeleženci oranja pa so dobili poleg pisnih priznanj tudi praktične nagrade, najboljši trije v vseh kategorijah pa pokale ki bodo še uradno podeljeni 24. avgusta na dan otvoritve sejma »AGRA«.
Rezultati tekmovanja za generalno uvrstitev, dvobrazdni plugi krajniki: 1. Darko Tibaut (Mala Polana), 2. Primož Sukič (Gornji Slaveči), 3. Jože Zver (Brezovici) itd.; Obračalni plugi: 1.Štefan Bakan (Gradišče), 2. Tilen Fujs (Sp. Ščavnica), 3. Tilen Vogrinčič (Puconci) itd.; Navadni plugi:
1. Primož Sukič (Gornji Slaveči), 2. Peter Kramar (Mala Polana), 3. Miha Serec (Gradišče) itd.; Starodobniki: 1. Franc Hajdinjak, 2. Vili Pozvek (oba Gornji Slaveči), 3. Franc Buček (Serdica) itd.; Priznanja in praktične nagrade sta ob prisotnosti ravnateljice BTŠ Rakičan Simone Potočnik, podelila najboljša orača Slovenije Matej Sinic iz Puževcev in Igor Pate iz Zgornje Kamenje pri Novem mestu. Sicer pa, slovenska orača Matej Sinic in Uroš Pate bosta skupaj s tehnično ekipo v sestavi: Jože Sinic, Igor Pate, Igor Hrovatič in Marjan Kardinar, odpotovala v ZDA – Minnesota, na Svetovno tekmovanje oračev. Mimogrede pa bo 13. in 14. septembra 2019 še Državno tekmovanje oračev Slovenije, in sicer na posestvu Panvite v Tešanovcih pri Moravskih Toplicah, ko bomo praznovali tudi 10 - obletnico Svetovnega prvenstva oračev leta 2009. Poleg slovenskih oračev organizatorji pričakujemo tudi orače iz Hrvaške, Avstrije in Madžarske.
Kakorkoli že, na tekmovanji na Gornjih Slavečih se je potrdilo, da sta najboljša v Prekmurju, z dvobrazdnimi plugi krajniki Darko Tibaut, na obračalnih pa Štefan Bakan, v Prlekiji pa s krajniki Matjaž Nedok in obračalnih Tilen Fujs. „Pomembno je poudariti, da se je letos udeležila skoraj polovica mladih oračev kar je zelo vzpodbudo in obetajoče da prihaja nova mlada generacija tekmovalk in tekmovalcev, ki bodo nasledili naše najboljše pomurske orače, udeležence svetovnih in evropskih tekmovanj v preteklosti:, kot so Štefan in Blanka Bukvič, Bela Brglez, Anton Gider, Jože Režonja, Jože Zver, Štefan Panker, Anton Nežič, Štefan Bakan, Štefan Cigut ter Matej Sinic. Dobro strokovno delo v Biotehniški šoli Rakičan tako že daje dobre rezultate in upamo samo da bo Tabor oračev pod vodstvom Dejana Kočiša in strokovnih mentorjev naših najboljših oračev še vztrajal naprej z prenosom znanja na mlade generacije", je zadovoljen po dogodku na Gornjih Slavečih povedal predsednik Društva oračev Marjan Kardinar, ki je omenil tudi pomen oranja v kmetijstvu za optimalno pridelavo kmetijskih pridelkov in preskrbo s hrano. Na tovrstnih tekmovanjih se namreč izmenjujejo izkušnje, znanje in osvajanje novih tehnologij, kar je pomembno za uspešno delo v kmetijstvu in ekonomski rezultat celotne pridelave hrane. Zaželel si je, da bi se mojstrstvo dobrega oranja prenašalo na čim širši krog kmetov, zlasti mladih, zato je pomembno, da se v tekmovanja vključujejo tudi kmetijske šole. Oranje je namreč eno izmed najstarejših kmetijskih opravil, iznajdba pluga pa je ena od najpomembnejših iznajdb v zgodovini človeštva, saj je plug omogočil, da so ljudje pridelali dovolj hrane za preživetje.

Oranje
„Zgodovina oranja se je tudi na Goričkem začela s kamnitim orodjem, t.i. kamnito sekiro pred več tisočletji in se postopoma modernizirala, najprej z vleko živali, nato z vleko z manjšimi in nato z večjimi traktorji, najprej plitko, nato vse globlje - in zmeraj v kožo Zemlje, ki nas hrani. In prst je čudežna, živa, tvarina, ki je nastajala tisočletja zato, da iz nje raste in daje hrano vsem, ki hodimo in se vozimo po njej. Od tega kako ravnamo s prstjo, tlemi je in bo odvisen obstoj človeka in vsega živega. In samo človek jo zna tudi uničiti, zastrupiti in onesnažiti z rastlinami, ki mu postanejo nadležne kot npr. pelinolistna ambrozija", pravi direktorica Krajinskega parka Goričko Stanka Dešnik, ki je bila ponosna, da so na dogodku bile tudi stojnice „Goričkoga drüjštva za lepše vütro", ki so jih pripeljali in postavili delavci JZ Krajinski park Goričko. Na 10 stojnicah je bila na voljo ponudba slavečkih in okoliških kmetij, vmes se je predstavil tudi JZ Krajinski park Goričko z razstavo živih, najpogostejših tujerodnih invazivnih rastlin, ki so "preplavile" Goričko.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kmetijstvo Ob 21. Kmečkem dnevu tudi tekmovanje oračev Prekmurja in Prlekije, za pokal Pomurskega sejma »Agra 2019«