Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kako so nekoč delali jabolčnik (kuklo, tolkanco...)?

 

Spet so pokazali, kako se je v Slovenskih Goricah nekoč pripravljal jabolčnik

Jabolčnik SovjakŠtevilna turistična in druga društva po državi so že zdavnaj dojela, kako pomembno je zanimivo ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter različnih starih kmečkih običajev in opravil. Medtem, ko so slednja starejšim dobrodošla za obujanje spominov na preteklost, pa je mladim zanimivo videti, kaj so nekoč počeli njihovi predniki. In tako TD Sveti Jurij ob Ščavnici, poleg svoje tradicionalne žetve in košnje po starem, ter še nekaterih etnoloških prireditev, pripravljajo še eno izjemno zanimivo dogajanje. V Sovjaku pri Sv. Juriju ob Ščavnici, katerega kraj je v ohranjenih listinah prvič omenjen 1356. leta kot Sabyach, je TD Sv. Jurij ob Ščavnici že desetič pripravilo stiskanje jabolk na stari način, ki so ga poimenovali „kučenje jabolk", ko so iz neškropljenih jabolk starejših sort izdelovali jabolčnik (prleško: jabošnica ali kükla, osrednjeslovensko: tolkanca...).

Na več kot 300 let stari leseni preši so mnogim prisotnim, mladim in starim, prikazali kmečki običaj kakšnega se spominjajo le najstarejši še živeči ljudje na tem območju, in sicer kako so naši predniki s trdim delom „kukli" jabolka in jih nato stisnili za jabolčnik, ki je v preteklosti bila kot osnovna pijača pri vseh kmečkih opravilih čez celo leto. Ob tem so iz tropin ki je ostanek pri proizvodnji jabolčnika, izdelovali domači jabolčni kis, nekaj so uporabili za kisanje repe, ostalo pa za pridobivanje šnopsa. In naj kdo reče, da naši predniki niso bili iznajdljivi in pridni, tako da so uporabili vse kar jim je narava ponudila. Ob vsem so se lepo imeli in zdravo živeli, saj ničesar niso škropili. Zato pa so tudi tokrat v Sovjaku za pridelavo jabolčnika uporabili samo neškropljena (torej: bio) jabolka.

Ob Golnarjevi kljüčaji, oziroma viničarji, kjer je potekalo 10. prešanje jabolk na stari način, nam je predsednik TD Sv. Jurij ob Ščavnici, Janez Mir, med drugim povedal: „Naše društvo ima v svoji dejavnosti v programu ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, kateri gredo v pozabo. Eno takih je prešanje jabolk, ki se izvaja na stari preši v viničariji Antona Golnarja v Sovjaku. Ker so v preteklosti jabolka za prešanje drobili s »pehi«, rekli so da jih »kučejo«, mi rečemo, da opravljamo kučenje jabolk, tako kot so to delali v preteklosti. Na stari način poteka tudi ves postopek stiskanja. Tako stiskamo zdrobljena jabolka v košu z lesenimi obroči. Stiskanje pa opravi prešpan, ki s svojo težo in težo uteži vretena iztisne jabolčni sok, ki se nabira na »krnici«, se pravi v koritu preše, in odteka v kad pod krnico. Za prešanje vsako leto nabiramo jabolka v starih kmečkih sadovnjakih, kjer se ne izvaja škropljenje. Ker letos v teh sadovnjakih sadja ni preveč, nam je v pomoč priskočil sadjar Ivo Senekovič, ki nam je podaril jabolka za prešanje. Moram pa povedati, da bi prireditev ne uspela brez delavnih članov društva, ki so pripravljeni prijeti za delo ob tej in drugih prireditvah, ki jih pripravlja društvo."

Ker se glavno opravilo opravlja na preši, oz. »krnici«, smo tam zmotili pri delu Edija Leskovarja, ki je s svojo ekipo, Tončkom Golnarjem in Terezijo Budja, vodil dela ob postopku prešanja jabolk. „Kot vidite, dela potekajo tako, kot so jih opravljali v preteklosti. Imamo tudi stare rekvizite: leseno šaflo, brezovo metlo in druge še ohranjene predmete, ki so služili pri tem opravilu. Pomembni so bili tudi pehi, s katerimi so z dviganjem in spuščanjem na krnici razmetanimi jabolki, jabolka drobili. Prav to želimo prikazati, saj je bilo to težko in zamudno opravilo. Da bi prešanje prej opravili smo, večji del jabolk zmleli s drobilnikom, ki ga poganja elektro motor. Pri postavitvi koša z obroči, je potrebno paziti, da je koš, kateremu so rekli »cuhta«, na sredi prešpana. Ob polnjenju koša z zdrobljenimi jabolki, je potrebno paziti in da so obroči, zloženi tako, da gredo eden v drugega. Na postavljen koš položimo dveri, nanje pa še plohe ali pejice. Zadnji ploh je maček, na njega z vrtenjem vretena spustimo prešpan. S počasnim spuščanjem skrbimo, da zdrobljena masa jabolk ne brizga iz koša. Za končno stiskanje, z vretenom dvignemo prešpan, ga z rigli zariglamo, da lahko obesimo vago, s katero dosežemo, da se ob počasen stiskanju sok izcedi."

Ker je turistična in etnološka prireditev bila javna in se je je lahko udeležil vsak, ki ga zanima to opravilo, smo med obiskovalci srečali obiskovalce iz Gornjega Gradu in Ptuja, ter tudi iz Maribora. Organizatorji so za vse poskrbeli tudi s pogostitvijo. Za kislo žüpo sta poskrbela Ana in Marjan Veberič, kvasenice je spekel Anton Golnar, za peko kostanjev pa je poskrbel Edi Sedmak. Vino, ki so ga pili gostje pa je darovala kmetija Černel iz Slaptincev pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Kot nam je ob koncu prireditve povedal predsednik Janez Mir, je zadovoljen, da je prireditev spremljalo lepo vreme, ter da so člani društva bili pripravljeni opraviti potreba dela ob prešanju in tudi pripravi pogostitve. Zahvalil se je tudi gospodarju za uporabo preše in kljüčaje Antonu Golnarju, kjer se je odvijala prireditev.

Omeniti kaže tudi, da je bilo iz jabolk stisnjenega okoli 300 litrov soka, katerega kletar Anton Golnar v svoji kleti neguje kot jabolčnik, ki je obenem protokolarna pijača občine Sv. Jurij ob Ščavnici.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kmetijstvo Kako so nekoč delali jabolčnik (kuklo, tolkanco...)?