Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Katica in Peter Leopold sta obhajala zlati pir

Zlata poroka LeopoldV mesecu decembru, ko je nekako največ takšnih in drugačnih praznovanj, sta poseben dogodek obeležila tudi Katica in Peter Leopold iz Svete Trojice v Slovenskih goricah. V krogu domačih in prijateljev sta namreč praznovala zlato poroko, svojo 50 letno zakonsko zvestobo sta potrdila s civilnim in cerkvenim obredom. Prvega je v domači samostanski kleti opravil župan občine Sv. Trojica David Klobasa, njuno življenjsko zgodbo pa je predstavila Barbara Cvetko Škrlec. Ob tej priliki jima je župan čestital, ter izročil darilo in spominsko listino. Slavje je pesmijo: »Ne bodi kot drugi«, polepšala njuna vnukinja Ines Leopold.

Iz samostanske kleti v bližnjo cerkev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prašičereja Galunder sodi med najboljša vzrejna središča v Sloveniji

 

Kakovostni prašiči dajejo najboljše mesnine za primorski pršut

Prašičerejci GalunderGlede na to, da je slovenski prašičerejski sektor v deficitu, nikakor ne preseneča dejstvo, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s konkretnimi ukrepi skuša rejcem pomagati in dvigovati samooskrbo. Seveda se z različnimi ukrepi in nagrajevanjem v dvigovanje samooskrbe vključujejo tudi druge organizacije, kot sta denimo Strokovni svet Priznane rejske organizacije za prašiče ter Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, ki vsako leto najboljšim rejam podelijo priznanja za vzrejna središča in vzorčne kmetije ter priznanja za dolgoletno sodelovanje. Na ta način stimulirajo prašičerejce za še boljše delo, kar se pri nekaterih vsako leto dodatno potrjuje. To še posebej velja za družinsko prašičerejo Marcela Galundra iz Veržeja, ki v zadnjih letih nenehno prejema najvišja priznanja. Tako tudi letos uglednemu prleškemu prašičerejcu ni izostalo Zlato priznanje za najboljše vzrejno središče v Sloveniji.

Kot poudarjajo na KGZ Slovenije, kmetije za omenjena priznanja za zgledna vzrejna središča, izbirajo na osnovi presoje rejskega dela in rezultatov prireje v obdobju med ocenjevanjema. Na začetku presojajo, ali rejci izpolnjujejo dolžnosti, ki jim nalaga njihov rejski program ali zakonodaja. Tako morajo izpolnjevati minimalne standarde za rejo prašičev. Rejci, ki ne izpolnjujejo minimalnih standardov ali kršijo zakonodajo, so izločeni iz nadaljnjega ocenjevanja.
Pri izboru rej tradicionalnih genotipov presojajo sodelovanje v rejskem programu SloHibrid. Presojajo rednost opravljenih rejskih opravil, zavzetost pri spremljanju rezultatov prireje, pasemsko strukturo, obseg preizkusov in obseg prodaje plemenskih živali v skladu s statusom reje. „Pri vzrejnih središčih dajemo večji poudarek lastnostim, ki so pomembne za vzrejo in odbiro kakovostnega plemenskega podmladka. Tako spremljamo lastnosti, ki so pomembne za napoved plemenskih vrednosti, in zamik od nastanka podatka do prispetja v podkovno zbirko", poudarjajo na Strokovnem svetu Priznane rejske organizacije za prašiče, ki praviloma vsako leto nagradijo tri reje. Izpolnjevanje vseh omenjenih pogojev pa vsekakor potrjuje, da gre za dejansko najboljše in zlato priznanje nedvomno veliko pove nagrajencu.
In prav to se že vrsto let potrjuje pri Marcelu Galundru, ki sodi med mlade prevzemnike reje, saj je kmetijo prevzel od staršev, Jerice in Matija, ki pa seveda še danes pomagata v hlevih. Pri vzrejnih središčih sicer prejmejo nagrado tisti rejci, ki so med večjimi prodajalci plemenskih mladic in večino mladic prodajo stalnim kupcem. Nagrajene reje tudi drugače sodelujejo v rejskem programu in sodelujejo pri različnih preizkusih in občasni vzreji merjascev maternalnih genotipov. Kmetija Galunder, kjer s posebnim veseljem delajo s prašiči, pri hlevskih opravilih in spremljanju podatkov, je še eno zlato priznanje prejela kot vzrejno središče s statusom nukleusa za pasmo slovenski landras. Osnovni namen reje je vzreja in preizkus plemenskega podmladka te pasme, v kolikor jim to dopuščajo kapacitete pa tudi vzreja mladic maternalnega hibrida 12.
Ker pri Galundrovih sledijo vsem zahtevam in jih vzorno izpolnjujejo, v kar smo se lahko prepričali tudi ob obisku na kmetiji, dober streljaj od znamenitega mlina na Muri, v notranjost države, ne preseneča dejstvo, da je zlato priznanje za zgledno rejo tudi letos pripadlo prav njim. Kmetija se tudi z mlajšim gospodarjem Marcelom že vrsto let uvršča med zgledne reje. Na kmetiji dosegajo zgledne rezultate prireje pri večini gospodarsko pomembnih lastnosti in jih vsako leto vsaj nekoliko izboljšajo. Rejsko delo je pri družini že kar ukoreninjeno, saj so nekoč vzrejali tudi plemenske svinje jorkšir pasme. Pasmo so zamenjali, rejske navade pa so ostale. Mati Jerica je strokovnim službam poznana kot zelo vestna pri vodenju dokumentacije, na skrbi pa ima predvsem pujske in tekače. Mladi prevzemnik Marcel in oče skrbita za preostale kategorije, krmo in preostala opravila.
Čistopasemske svinje povržejo v povprečju nad 13 rojenih pujskov, odstavijo pa 10,5 pujska na gnezdo. Tako dosegajo 22,9 odstavljenega pujska na svinjo letno oz. porabijo 16,0 krmnega dneva. Izstopajo tudi po urejenosti hlevov in zgledni oskrbi živali. Po svinji letno že sedaj prodajo 7,5 plemenske mladice. Na kmetiji vzredijo tudi največje število mladic pasme slovenska landras. Da imajo pri vzreji čim večji izplen, samičkam takoj po rojstvu zaščitijo seske. Na kmetiji trenutno vzrejajo tudi merjasce maternalnih pasem. Na kmetiji prisluhnejo potrebam kupcev in po naročilu pripravijo tudi večje skupine mladic. Med rednimi kupci so rejci z zglednimi rezultati. Oče je že več let tudi predsednik upravnega odbora rejske organizacije...
Izbrana kakovost Slovenije
Konec avgusta letos, v okviru 57. mednarodnega kmetijsko živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni je bil podpisan posebni sporazum s ciljem revitalizacije panoge prašičereje in krepitev celotne verige oskrbe s prašičjim mesom z namenom zagona sheme »Izbrana kakovost Slovenije«. Sporazum so podpisali Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Slovenska zveza prašičerejcev, GIZ Mesne industrije, GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij ter Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano RS. Podpisniki so se med drugim zavezali: do konca leta 2019 se vzpostavi vzdržen model slovenske borze s prašičjim mesom. Model bo temeljil na konceptu oblikovanja cene na podlagi kombinacije lastne cene in AMA borzne cene za prašiče slovenskega porekla. Skrbnik modela bo neodvisna strokovna institucija. Model bo dolgoročno ohranjal ekonomsko stabilnost in strateško razvijal proizvodnjo slovenskega prašičjega mesa. Deležniki v verigi se zavežejo, da bodo ob ustrezni spodbujevalni politiki na področju kmetijstva in prostora v najkrajšem možnem času zagotovili dodatnih 3.500 plemenskih svinj oz. 190.000 (namesto sedanjih 130.000) komadov v Sloveniji rojenih, vzrejenih in zaklanih prašičev. MKGP RS, v imenu katerega je sporazum podpisala ministrica dr. Aleksandra Pivec, se ob tem zaveže: da opredeli panogo prašičereje kot strateško; MKGP bo, skladno z dinamiko sektorja, oblikovalo celovit nabor ukrepov z namenom spodbujanja in krepitve razvoja panoge v sedanji in prihodnji finančni perspektivi; da z ukrepi vzpodbuja razvojno naravnane rejce, ki so ekonomsko in okoljsko vzdržni in se povezujejo; da bo okrepilo aktivnosti nadzora, ki bo vključeval predvsem kontrolo masnih bilanc...
In prav pri vsem tem imajo pomembno vlogo vzrejna središča kot Galundrovo, odkoder prihaja veliko plemenskih svinj in s tem največ v Sloveniji rojenih, vzrejenih in zaklanih prašičev. Dobro „izolirani", zaradi afriške prašičje kuge, smo si ogledali večino izmed več (naenkrat jih je v hlevu vsaj 600) sto mladic, plemenskih svinj (plemenski material – linija 12 in linija 11), bekonov, merjascev, nekajdnevnih pujsov „dojenčkov", kot pravijo, ipd. Vse same lepe živali, a ker jim morajo nuditi vse kar potrebujejo je z njimi veliko dela. „Če si dobro organiziran se lahko vse naredi ob tem je tukaj lepa dodana vrednost in se izplača delati, saj je poplačan ves trud in napor, samo držati se moraš selekcijskega programa", pove mladi prašičerejec Marcel, njegov oče Matija pa dodaja, da se na domačiji v središču Veržeja in na še nekaterih lokacijah, s prašičerejo ukvarjajo že četrt stoletja, bolj intenzivno pa od leta 2003. Ker se poleg prašičereje, kjer v glavnem vse opravljajo Marcel ter mama Jerica in oče Matija, ukvarjajo tudi z vinogradništvom, pridelavo krompirja in še nekaterih pridelkov, si Galundrovi občasno najemajo delovno silo. „Pogosto je dan prekratek, a vseeno gre", nam povedo domači, ki so ponosni, da se iz mesa njihovih prašičev na Turistični kmetiji Arkada – Cigoj v Črničah na Goriškem prideluje „najboljši pršut in druge mesne izdelke".
Sicer pa si Galundrovi, podobno kot tudi drugi rejci želijo, da bi cena temeljila na lastni ceni z nekim dodatkom, ki ga bodo še dorekli, da ne bi čutili tako velikega nihanja cen, saj pri najnižjih cenah marsikdo obupa in rejo opusti, ob napovedanih spodbudah in urejenih razmerjih v verigi pa bo lahko marsikdo spet začel rediti prašiče. V Sloveniji zdaj zakoljemo 130 tisoč prašičev, vzgojenih doma, približno toliko pa jih uvozimo...
Vsekakor gre omeniti, da pri Galundrovih ni edina dejavnost kmetijstvo s prašičerejo, temveč tudi turizem. Marcelov brat Lucijan namreč vodi apartmajsko naselje v središču Veržeja, kjer gradi še nove objekte, SPA center in še kaj.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kmetijstvo Prašičereja Galunder sodi med najboljša vzrejna središča v Sloveniji