Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prašičereja Galunder sodi med najboljša vzrejna središča v Sloveniji

 

Kakovostni prašiči dajejo najboljše mesnine za primorski pršut

Prašičerejci GalunderGlede na to, da je slovenski prašičerejski sektor v deficitu, nikakor ne preseneča dejstvo, da Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s konkretnimi ukrepi skuša rejcem pomagati in dvigovati samooskrbo. Seveda se z različnimi ukrepi in nagrajevanjem v dvigovanje samooskrbe vključujejo tudi druge organizacije, kot sta denimo Strokovni svet Priznane rejske organizacije za prašiče ter Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, ki vsako leto najboljšim rejam podelijo priznanja za vzrejna središča in vzorčne kmetije ter priznanja za dolgoletno sodelovanje. Na ta način stimulirajo prašičerejce za še boljše delo, kar se pri nekaterih vsako leto dodatno potrjuje. To še posebej velja za družinsko prašičerejo Marcela Galundra iz Veržeja, ki v zadnjih letih nenehno prejema najvišja priznanja. Tako tudi letos uglednemu prleškemu prašičerejcu ni izostalo Zlato priznanje za najboljše vzrejno središče v Sloveniji.

Kot poudarjajo na KGZ Slovenije, kmetije za omenjena priznanja za zgledna vzrejna središča, izbirajo na osnovi presoje rejskega dela in rezultatov prireje v obdobju med ocenjevanjema. Na začetku presojajo, ali rejci izpolnjujejo dolžnosti, ki jim nalaga njihov rejski program ali zakonodaja. Tako morajo izpolnjevati minimalne standarde za rejo prašičev. Rejci, ki ne izpolnjujejo minimalnih standardov ali kršijo zakonodajo, so izločeni iz nadaljnjega ocenjevanja.
Pri izboru rej tradicionalnih genotipov presojajo sodelovanje v rejskem programu SloHibrid. Presojajo rednost opravljenih rejskih opravil, zavzetost pri spremljanju rezultatov prireje, pasemsko strukturo, obseg preizkusov in obseg prodaje plemenskih živali v skladu s statusom reje. „Pri vzrejnih središčih dajemo večji poudarek lastnostim, ki so pomembne za vzrejo in odbiro kakovostnega plemenskega podmladka. Tako spremljamo lastnosti, ki so pomembne za napoved plemenskih vrednosti, in zamik od nastanka podatka do prispetja v podkovno zbirko", poudarjajo na Strokovnem svetu Priznane rejske organizacije za prašiče, ki praviloma vsako leto nagradijo tri reje. Izpolnjevanje vseh omenjenih pogojev pa vsekakor potrjuje, da gre za dejansko najboljše in zlato priznanje nedvomno veliko pove nagrajencu.
In prav to se že vrsto let potrjuje pri Marcelu Galundru, ki sodi med mlade prevzemnike reje, saj je kmetijo prevzel od staršev, Jerice in Matija, ki pa seveda še danes pomagata v hlevih. Pri vzrejnih središčih sicer prejmejo nagrado tisti rejci, ki so med večjimi prodajalci plemenskih mladic in večino mladic prodajo stalnim kupcem. Nagrajene reje tudi drugače sodelujejo v rejskem programu in sodelujejo pri različnih preizkusih in občasni vzreji merjascev maternalnih genotipov. Kmetija Galunder, kjer s posebnim veseljem delajo s prašiči, pri hlevskih opravilih in spremljanju podatkov, je še eno zlato priznanje prejela kot vzrejno središče s statusom nukleusa za pasmo slovenski landras. Osnovni namen reje je vzreja in preizkus plemenskega podmladka te pasme, v kolikor jim to dopuščajo kapacitete pa tudi vzreja mladic maternalnega hibrida 12.
Ker pri Galundrovih sledijo vsem zahtevam in jih vzorno izpolnjujejo, v kar smo se lahko prepričali tudi ob obisku na kmetiji, dober streljaj od znamenitega mlina na Muri, v notranjost države, ne preseneča dejstvo, da je zlato priznanje za zgledno rejo tudi letos pripadlo prav njim. Kmetija se tudi z mlajšim gospodarjem Marcelom že vrsto let uvršča med zgledne reje. Na kmetiji dosegajo zgledne rezultate prireje pri večini gospodarsko pomembnih lastnosti in jih vsako leto vsaj nekoliko izboljšajo. Rejsko delo je pri družini že kar ukoreninjeno, saj so nekoč vzrejali tudi plemenske svinje jorkšir pasme. Pasmo so zamenjali, rejske navade pa so ostale. Mati Jerica je strokovnim službam poznana kot zelo vestna pri vodenju dokumentacije, na skrbi pa ima predvsem pujske in tekače. Mladi prevzemnik Marcel in oče skrbita za preostale kategorije, krmo in preostala opravila.
Čistopasemske svinje povržejo v povprečju nad 13 rojenih pujskov, odstavijo pa 10,5 pujska na gnezdo. Tako dosegajo 22,9 odstavljenega pujska na svinjo letno oz. porabijo 16,0 krmnega dneva. Izstopajo tudi po urejenosti hlevov in zgledni oskrbi živali. Po svinji letno že sedaj prodajo 7,5 plemenske mladice. Na kmetiji vzredijo tudi največje število mladic pasme slovenska landras. Da imajo pri vzreji čim večji izplen, samičkam takoj po rojstvu zaščitijo seske. Na kmetiji trenutno vzrejajo tudi merjasce maternalnih pasem. Na kmetiji prisluhnejo potrebam kupcev in po naročilu pripravijo tudi večje skupine mladic. Med rednimi kupci so rejci z zglednimi rezultati. Oče je že več let tudi predsednik upravnega odbora rejske organizacije...
Izbrana kakovost Slovenije
Konec avgusta letos, v okviru 57. mednarodnega kmetijsko živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni je bil podpisan posebni sporazum s ciljem revitalizacije panoge prašičereje in krepitev celotne verige oskrbe s prašičjim mesom z namenom zagona sheme »Izbrana kakovost Slovenije«. Sporazum so podpisali Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Slovenska zveza prašičerejcev, GIZ Mesne industrije, GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij ter Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano RS. Podpisniki so se med drugim zavezali: do konca leta 2019 se vzpostavi vzdržen model slovenske borze s prašičjim mesom. Model bo temeljil na konceptu oblikovanja cene na podlagi kombinacije lastne cene in AMA borzne cene za prašiče slovenskega porekla. Skrbnik modela bo neodvisna strokovna institucija. Model bo dolgoročno ohranjal ekonomsko stabilnost in strateško razvijal proizvodnjo slovenskega prašičjega mesa. Deležniki v verigi se zavežejo, da bodo ob ustrezni spodbujevalni politiki na področju kmetijstva in prostora v najkrajšem možnem času zagotovili dodatnih 3.500 plemenskih svinj oz. 190.000 (namesto sedanjih 130.000) komadov v Sloveniji rojenih, vzrejenih in zaklanih prašičev. MKGP RS, v imenu katerega je sporazum podpisala ministrica dr. Aleksandra Pivec, se ob tem zaveže: da opredeli panogo prašičereje kot strateško; MKGP bo, skladno z dinamiko sektorja, oblikovalo celovit nabor ukrepov z namenom spodbujanja in krepitve razvoja panoge v sedanji in prihodnji finančni perspektivi; da z ukrepi vzpodbuja razvojno naravnane rejce, ki so ekonomsko in okoljsko vzdržni in se povezujejo; da bo okrepilo aktivnosti nadzora, ki bo vključeval predvsem kontrolo masnih bilanc...
In prav pri vsem tem imajo pomembno vlogo vzrejna središča kot Galundrovo, odkoder prihaja veliko plemenskih svinj in s tem največ v Sloveniji rojenih, vzrejenih in zaklanih prašičev. Dobro „izolirani", zaradi afriške prašičje kuge, smo si ogledali večino izmed več (naenkrat jih je v hlevu vsaj 600) sto mladic, plemenskih svinj (plemenski material – linija 12 in linija 11), bekonov, merjascev, nekajdnevnih pujsov „dojenčkov", kot pravijo, ipd. Vse same lepe živali, a ker jim morajo nuditi vse kar potrebujejo je z njimi veliko dela. „Če si dobro organiziran se lahko vse naredi ob tem je tukaj lepa dodana vrednost in se izplača delati, saj je poplačan ves trud in napor, samo držati se moraš selekcijskega programa", pove mladi prašičerejec Marcel, njegov oče Matija pa dodaja, da se na domačiji v središču Veržeja in na še nekaterih lokacijah, s prašičerejo ukvarjajo že četrt stoletja, bolj intenzivno pa od leta 2003. Ker se poleg prašičereje, kjer v glavnem vse opravljajo Marcel ter mama Jerica in oče Matija, ukvarjajo tudi z vinogradništvom, pridelavo krompirja in še nekaterih pridelkov, si Galundrovi občasno najemajo delovno silo. „Pogosto je dan prekratek, a vseeno gre", nam povedo domači, ki so ponosni, da se iz mesa njihovih prašičev na Turistični kmetiji Arkada – Cigoj v Črničah na Goriškem prideluje „najboljši pršut in druge mesne izdelke".
Sicer pa si Galundrovi, podobno kot tudi drugi rejci želijo, da bi cena temeljila na lastni ceni z nekim dodatkom, ki ga bodo še dorekli, da ne bi čutili tako velikega nihanja cen, saj pri najnižjih cenah marsikdo obupa in rejo opusti, ob napovedanih spodbudah in urejenih razmerjih v verigi pa bo lahko marsikdo spet začel rediti prašiče. V Sloveniji zdaj zakoljemo 130 tisoč prašičev, vzgojenih doma, približno toliko pa jih uvozimo...
Vsekakor gre omeniti, da pri Galundrovih ni edina dejavnost kmetijstvo s prašičerejo, temveč tudi turizem. Marcelov brat Lucijan namreč vodi apartmajsko naselje v središču Veržeja, kjer gradi še nove objekte, SPA center in še kaj.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kmetijstvo Prašičereja Galunder sodi med najboljša vzrejna središča v Sloveniji