Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

8. Miklavžev koncert KD "Peter Dajnko" Črešnjevci

 

Kulturniki iz Črešnjevec so priredili lep večer tamburaške glasbe in folklornih plesov

8. miklavžev koncertPrev te dni v sklopu adventnega časa  in lepih decembrskih praznikov, ko so dolgi umirjeni večeri še kako dolgočasni, je prav, da si večer polepšamo tudi z obiskom kašnega lepega dogodka ali prireditve, ki jih te dni prav gotovo ne manjka, le odločiti se je treba in obiskati eno izmed takšnih prireditev.

Eden iz med takšnih lepih večerov je bil prav gotovo 8. Miklavžev koncert, ki so ga priredili člani in članice Kulturnega društva »Peter Dajnko« iz Črešnjevec v soboto, 7. decembra. Gre za tradicionalni koncert, na katerem svoje znanje in celoletni trud pokažejo tamburaši  in folkloristi tega društva. Tudi tokrat obiskovalcev v dvorani Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni niso izneverili s svojim igranjem na tamburice tamburaši in z lepimi, nežnimi skladbami ter z svojimi otroškimi spleti štajerskih in prekmurskih plesov otroška folklorna skupina iz Črešnjevec. Kot osrednji gost večera pa se je predstavila Tamburaška skupina HKD (Hrvatskog Kulturnog društva) Pomurja iz Lendave.

Kulturno društvo« Peter Dajnko« Črešnjevci

Zgodovina tamburašev v Črešnjevcih se je začela daljnega leta 1910, ko sta tamburaško skupino ustanovili sestri Marija in Terezija Zemljič. V prvi skupini naj bi delovalo 13 članov. To so potrdili  še živeči potomci in fotografije, ki so se ohranile, saj predstaljajo edini dokaz, da se je tukaj v Črešnjevcih pred mnogimi leti začelo nekaj lepega. Tamburaška skupina je svoje delovanje prekinila le za čas 1. in 2. svetovne vojne. Da pa se je ohranila vse do današnjih dni pa gre zahvala predvsem neumornim vodjem ter družinskemu veselju do glasbe ( tamburica gre v primeru te skupine iz roda v rod, saj če je bil tamburaš dedek, je potem bil oče, sin hčerka, sosed ter njihovi otroci in prijatelji).

Tamburaška skupina Kulturnega društva »Peter Dajnko« iz Črešnjevcev beleži bogato tradicijo igranja ljudske glasbe, s tem pa tamburaši veliko prispevajo k ohranjanju izročila svojih prednikov ter širjenju le tega zanamcem. Svoje delo in poslanstvo tako ali drugače nadgrajujejo, tako so denimo v nedeljo 30. junija na odru gasilskega društva Črešnjevci z veseljem predstavili novo zgoščenko z naslovom »Tamburaške melodije«.

Najpogosteje preigravajo ljudske pesmi in se z njimi tudi predstavljajo širom Slovenije. Vsako leto tako sodelujejo na Srečanju pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, rezultat njihovega truda pa so že štiri uvrstitve na državno raven omenjenega srečanja, in sicer leta 2008 v Tolminu, leta 2009 v Laškem, leta 2011 v Šentjerneju ter letos novembra v Zrečah. Leta 2011 so bili tamburaši del projekta Sozvočja Slovenije. K sodelovanju jih je povabila Jasna Vidakovič, strokovna sodelavka Javnega sklada za kulturne dejavnosti, za področje ljudske glasbe. Namen projekta je bil ujeti utrip današnjega življenja ljudske pesmi in viže po Sloveniji. Rezultat projekta pa je bil izid zgoščenke, ki so jo skupaj s preostalimi sodelujočimi predstavili v Ljubljani.

V 103-eh letih delovanja skupine so bili kdaj tudi težki časi za ustvarjanje. Predvsem med obema vojnama, ko je kulturno udejstvovanje precej zamrlo. A glasbenim zanesenjakom se gre zahvaliti, da lahko črešnjevske tamburaše še vedno poslušamo. Ob tem pa ne gre spregledati dejstva, da se je veselje do glasbe in tamburice prenašalo iz roda v rod in še danes je tako. V skupini je trenutno 13 članov, ki igrajo pod vodstvom Danila Banfija. Pa naj vam jih kar predstavim.

Danilo Banfi               2. Bisernica

Dorica Just                1. Bisernica

Nada Bratkovič           1. Bisernica

Eva Banfi                   1. Brač

Blaž Bratkovič             1. Brač, Berde

Majda Just                 1. Brač

Slavica Banfi               1. Brač

Tina Slavič                  2. Brač

Miha Slavič                  2. Brač

Marjan Slavič               3. Brač

Joško Čeh                   Bogarija

Roman Bratkovič          Bogarija

Janko Fekonja              Berde

Predsednica društva Eva Banfi:

Glavni namen tamburaške skupine je predvsem ohranjati dragocene ljudske pesmi in besede za prihodnje rodove. Da lahko uživamo v sedanjosti in se veselimo prihodnosti, namreč potrebujemo svojo preteklost. Pri tem ni lepšega, kot se nostalgično spominjati tistih lepih trenutkov, ki smo jih preživljali s svojimi starši ob prepevanju in poslušanju slovenske glasbe. Naš namen je ohranjati vsaj delček teh lepih spominov in s pomočjo zgoščenke, bodo ti spomini še bolj trajni .»

Muziciranje na tamburice v Črešnjevcih tako po vseh teh letih, ostaja še naprej trden dokaz, da z voljo in odrekanjem dosežeš veliko. Tamburaši pravijo, da delajo s srcem, kraju in občini pa v ponos. Ob 100 letnici delovanje tamburašev so prejeli visoko priznanje – zlati občinski grb.

V okviru Kulturnega društva Peter Dajnko zadnja 3 leta deluje otroška folklorna skupina. 20 otrok se pod vodstvom Simone Roškar in Slavice Banfi uči tradicionalnih prekmurskih, štajerskih in drugih slovenskih ljudskih plesov. Otroška folklorna skupina je še zelo mlada, saj je bila ustanovljena leta 2010 in je imela 11 članov. V otroško folklorno skupino so vključeni otroci različnih starosti; od 4 do 11 let. Danes je v folklorno skupino vključenih že več kot 20 otrok različnih starosti. Otroci spoznavajo in se učijo tradicionalnih prekmurskih, štajerskih in tudi drugih slovenskih ljudskih plesov in rajalnih plesnih iger primernih njihovi starostni stopnji.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Koncerti 8. Miklavžev koncert KD "Peter Dajnko" Črešnjevci