Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

8. Miklavžev koncert KD "Peter Dajnko" Črešnjevci

 

Kulturniki iz Črešnjevec so priredili lep večer tamburaške glasbe in folklornih plesov

8. miklavžev koncertPrev te dni v sklopu adventnega časa  in lepih decembrskih praznikov, ko so dolgi umirjeni večeri še kako dolgočasni, je prav, da si večer polepšamo tudi z obiskom kašnega lepega dogodka ali prireditve, ki jih te dni prav gotovo ne manjka, le odločiti se je treba in obiskati eno izmed takšnih prireditev.

Eden iz med takšnih lepih večerov je bil prav gotovo 8. Miklavžev koncert, ki so ga priredili člani in članice Kulturnega društva »Peter Dajnko« iz Črešnjevec v soboto, 7. decembra. Gre za tradicionalni koncert, na katerem svoje znanje in celoletni trud pokažejo tamburaši  in folkloristi tega društva. Tudi tokrat obiskovalcev v dvorani Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni niso izneverili s svojim igranjem na tamburice tamburaši in z lepimi, nežnimi skladbami ter z svojimi otroškimi spleti štajerskih in prekmurskih plesov otroška folklorna skupina iz Črešnjevec. Kot osrednji gost večera pa se je predstavila Tamburaška skupina HKD (Hrvatskog Kulturnog društva) Pomurja iz Lendave.

Kulturno društvo« Peter Dajnko« Črešnjevci

Zgodovina tamburašev v Črešnjevcih se je začela daljnega leta 1910, ko sta tamburaško skupino ustanovili sestri Marija in Terezija Zemljič. V prvi skupini naj bi delovalo 13 članov. To so potrdili  še živeči potomci in fotografije, ki so se ohranile, saj predstaljajo edini dokaz, da se je tukaj v Črešnjevcih pred mnogimi leti začelo nekaj lepega. Tamburaška skupina je svoje delovanje prekinila le za čas 1. in 2. svetovne vojne. Da pa se je ohranila vse do današnjih dni pa gre zahvala predvsem neumornim vodjem ter družinskemu veselju do glasbe ( tamburica gre v primeru te skupine iz roda v rod, saj če je bil tamburaš dedek, je potem bil oče, sin hčerka, sosed ter njihovi otroci in prijatelji).

Tamburaška skupina Kulturnega društva »Peter Dajnko« iz Črešnjevcev beleži bogato tradicijo igranja ljudske glasbe, s tem pa tamburaši veliko prispevajo k ohranjanju izročila svojih prednikov ter širjenju le tega zanamcem. Svoje delo in poslanstvo tako ali drugače nadgrajujejo, tako so denimo v nedeljo 30. junija na odru gasilskega društva Črešnjevci z veseljem predstavili novo zgoščenko z naslovom »Tamburaške melodije«.

Najpogosteje preigravajo ljudske pesmi in se z njimi tudi predstavljajo širom Slovenije. Vsako leto tako sodelujejo na Srečanju pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, rezultat njihovega truda pa so že štiri uvrstitve na državno raven omenjenega srečanja, in sicer leta 2008 v Tolminu, leta 2009 v Laškem, leta 2011 v Šentjerneju ter letos novembra v Zrečah. Leta 2011 so bili tamburaši del projekta Sozvočja Slovenije. K sodelovanju jih je povabila Jasna Vidakovič, strokovna sodelavka Javnega sklada za kulturne dejavnosti, za področje ljudske glasbe. Namen projekta je bil ujeti utrip današnjega življenja ljudske pesmi in viže po Sloveniji. Rezultat projekta pa je bil izid zgoščenke, ki so jo skupaj s preostalimi sodelujočimi predstavili v Ljubljani.

V 103-eh letih delovanja skupine so bili kdaj tudi težki časi za ustvarjanje. Predvsem med obema vojnama, ko je kulturno udejstvovanje precej zamrlo. A glasbenim zanesenjakom se gre zahvaliti, da lahko črešnjevske tamburaše še vedno poslušamo. Ob tem pa ne gre spregledati dejstva, da se je veselje do glasbe in tamburice prenašalo iz roda v rod in še danes je tako. V skupini je trenutno 13 članov, ki igrajo pod vodstvom Danila Banfija. Pa naj vam jih kar predstavim.

Danilo Banfi               2. Bisernica

Dorica Just                1. Bisernica

Nada Bratkovič           1. Bisernica

Eva Banfi                   1. Brač

Blaž Bratkovič             1. Brač, Berde

Majda Just                 1. Brač

Slavica Banfi               1. Brač

Tina Slavič                  2. Brač

Miha Slavič                  2. Brač

Marjan Slavič               3. Brač

Joško Čeh                   Bogarija

Roman Bratkovič          Bogarija

Janko Fekonja              Berde

Predsednica društva Eva Banfi:

Glavni namen tamburaške skupine je predvsem ohranjati dragocene ljudske pesmi in besede za prihodnje rodove. Da lahko uživamo v sedanjosti in se veselimo prihodnosti, namreč potrebujemo svojo preteklost. Pri tem ni lepšega, kot se nostalgično spominjati tistih lepih trenutkov, ki smo jih preživljali s svojimi starši ob prepevanju in poslušanju slovenske glasbe. Naš namen je ohranjati vsaj delček teh lepih spominov in s pomočjo zgoščenke, bodo ti spomini še bolj trajni .»

Muziciranje na tamburice v Črešnjevcih tako po vseh teh letih, ostaja še naprej trden dokaz, da z voljo in odrekanjem dosežeš veliko. Tamburaši pravijo, da delajo s srcem, kraju in občini pa v ponos. Ob 100 letnici delovanje tamburašev so prejeli visoko priznanje – zlati občinski grb.

V okviru Kulturnega društva Peter Dajnko zadnja 3 leta deluje otroška folklorna skupina. 20 otrok se pod vodstvom Simone Roškar in Slavice Banfi uči tradicionalnih prekmurskih, štajerskih in drugih slovenskih ljudskih plesov. Otroška folklorna skupina je še zelo mlada, saj je bila ustanovljena leta 2010 in je imela 11 članov. V otroško folklorno skupino so vključeni otroci različnih starosti; od 4 do 11 let. Danes je v folklorno skupino vključenih že več kot 20 otrok različnih starosti. Otroci spoznavajo in se učijo tradicionalnih prekmurskih, štajerskih in tudi drugih slovenskih ljudskih plesov in rajalnih plesnih iger primernih njihovi starostni stopnji.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Koncerti 8. Miklavžev koncert KD "Peter Dajnko" Črešnjevci