Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Richard Wagner in harfe

 

Ugledna harfistka iz Velenja Tina Žerdin navdušila publiko v Negovi

Tina ŽerdinV gradu Negova, kjer po njegovi obnovitvi vse pogosteje potekajo različni dogodki in prireditve, je tokrat nastopila priznana harfistka Tina Žerdin, ki je navdušila lepo število poslušalcev. Gre za odlično harfistko doma iz Velenja, ki pa ima veliko sorodnikov in prijateljev tudi v Pomurju. Tina je diplomirala in magistrirala na Univerzi za glasbo na Dunaju. Je solo harfistka zasedb Wiener Kammerorchester, Wiener Akademie in Österreichisch-Ungarische Haydn Philharmonie ter redna gostja v dunajski Volksoperi in orkestru dunajske radijske hiše. Magistra umetnosti si je kot koncertna in orkestrska solistka že utrla pot na evropske odre, predvsem v avstrijsko-nemškem prostoru. Razpeta je med rodnim Velenjem, kjer je dobila prvo glasbeno izobrazbo (klavir, harfa in solopetje) in je v elaboratu velenjske Akademije za glasbo že navedena kot asistentka profesorice Margit-Anne Süss, Ljubljano, kjer je pristalo njeno srce, in Dunajem, kjer se je dodiplomsko in podiplomsko izobraževala na tamkajšnji Univerzi za glasbo pri prof. Adelheid Blov sky - Miller.

Harfistka Tina Žerdin je pričela glasbeno pot že v rosnih letih kot nadarjena pianistka na glasbeni šoli v domačem Velenju. Klavirju ter kasneje tudi solopetju je ostala zvesta vse do prvega srečanja s harfo. Na Univerzi za glasbo na Dunaju je v razredu profesorice Adelheid Blovsky-Miller z odliko opravila tako dodiplomski kot tudi magistrski študij ter se postransko intenzivno izobraževala pri številnih znanih tujih profesorjih, predvsem predstavnikih visoke francoske šole igranja harfe. V času študija je bila štipendistka Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, po zaključku šolanja pa je od Univerze za glasbo na Dunaju prejela tudi nagradno štipendijo za izjemen študijski uspeh. Že v času svojega študija na Dunaju se je veliko koncertno udejstvovala ter nastopila kot solistka s pomembnimi domačimi in tujimi orkestri ter kot članica raznovrstnih komornih zasedb.

Tina ŽerdinIzkušnje v orkestrski igri ter še posebno velik interes za operno in baletno literaturo so ji omogočile sodelovanja s številnimi renomiranimi slovenskimi in tujimi državnimi in festivalskimi orkestri. Trenutno je soloharfistka zasedb Wiener Akademie, Wiener Kammerorchester in Orchester der Tiroler Festspielen ter redna gostja v dunajski Volksoperi in Orkestru dunajske radijske hiše (RSO). V tujini je part prve harfe med drugim igrala tudi pod dirigentskimi paličicami Valeryja Gergievega, Pierra Bouleza, Gustava Kuhna, Daniela Hardinga, Adama Fischerja in Martina Haselböcka. Posebno mesto v njenem glasbenem ustvarjanju zavzema glasbeno izročilo skladatelja Richarda Wagnerja in preučevanje njegovega odnosa do inštrumenta harfe. Temu je posvetila pisni del svojega magistrskega izpita, ki ga v bližnji prihodnosti namerava razširiti v doktorat. S tovrstno tematiko so pogosto obarvani tudi sporedi njenih mednarodnih solističnih recitalov. Dodatno potrditev za širjenje repertoarja in znanja na tem področju ji je pomenila tudi leta 2010 prejeta štipendija slavnega wagnerijanskega festivala v Bayreuthu.

Veliko se posveča tudi izvajanju slovenske glasbe za harfo. Krstno je do sedaj izvedla dela Tomaža Bajžlja, Igorja Dekleve, Brine Brezavšček-Jež, Janija Goloba, Aleša Strajnarja, Iva Petriča in Gregorja Pompeta, poustvarila slovenske praizvedbe del Slavka Šuklarja, Tomaža Sveteta in Jaka Puciharja. Je avtorica arhivskih posnetkov solistične in komorne literature na Radiju Slovenija, avstrijskem ORF-u ter na zgoščenkah Založbe kaset in plošč RTV Slovenija, Založbe Društva slovenskih skladateljev ter avstrijske založbe Usha records.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Koncerti Richard Wagner in harfe