Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pevska skupina Vrelec Radenci obeležila 20-letnico delovanja

 

Lepa pesem srce in dušo razvedri

Pevska skupina IzvirV Kongresni dvorani hotela Radin v Radencih je potekal poseben svečani koncert ob 20-letnici delovanja Pevske skupine Vrelec Radenci. Poleg slavljenk in slavljencev, so na koncertu, ki ga je povezovala Simona Pirc Katalinič, nastopili še: Ljudski pevci „Grozdek" DU Janžev Vrh, Vokalni kvintet Klopotec Kapela, KD godcev in pevcev „Mürski godci" Petanjci, Pevci Vrelec in Klopotec, za konec pa so vse pevske skupine, ki so nastopile, zapele pesem: Zabučale gore. Že pred tem so podelili Gallusove značke za večletno delovanje na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti, trem pevkam skupine Vrelec, in sicer, srebrno Sonji Kuhar ter zlato Lojzki Kovačič in Anici Klemenčič. Vsi ostali pevke in pevci Pevske skupine Vrelec so zlate Gallusove značke prejeli pred petimi leti, na koncertu ob 15-letnici delovanja.

Voditeljica Simona Pirc Katalinič, ki je orisala pot, ki so jo v tem času prehodili jubilanti iz Vrelca, je med drugim dejala, da so sprva pevke in pevci prepevali kot skupina Pevci ljudskih pesmi pod okriljem KUD Bubla Radenci, katerega ustanoviteljica je bila Marija Marič. Skupina je imela prvo vajo 25. marca 1999 v glasbeni učilnici OŠ Radenci. Prva mentorica skupine je bila Barbara Grum, čez nekaj mesecev je mentorstvo prevzela Renata Makovec, nato Betka Leopold, potem še Vanja Rantaša, Nenad Marinovič, Tonček Divjak, Ivica Stolnik in zadnje leto je vodja PS Vrelec Sonja Kuhar. Zanimivo, za nakup enotnih oblačil je sredstva prispevalo Turistično društvo Radenci in Krajevna skupnost Radenci. Spomladi leta 2006 so pevke in pevci posneli zgoščenko z naslovom „Po naših stezicah", na njej so ohranjene ljudske pesmi, ki bodo ostale v trajen spomin našim zanamcem. Vsako leto je skupina opravila vsaj deset ali več nastopov, najpogosteje na kulturnih prireditvah, ki jih je organiziralo društvo Bubla. Vsaj petkrat letno so se s pesmijo predstavili gostom Zdravilišča Radenci. Sedem let so s pevskim programom sodelovali na tradicionalni prireditvi „Pozdrav pomladi" in v decembru „Za kmečko pečjo", organizator obeh je KD Janko Divjak Kapela, pri katerem je bila skupina včlanjena tri leta. Kot samostojno društvo Pevska skupna Vrelec deluje zadnjih šest let.
Vseh 20 let pri PS Vrelec pojejo: Peter Belec, Anica Klemenčič, Radmila Nešić, Ivica Stolnik in Albin Marinič. Pozneje so se jim pridružili še: Anica Šoštarič, Ivan Šoštarič, Anton Divjak, Lojzka Kovačič, Sonja Kuhar in Vlasta Marič. V minulih letih pa so v skupini prepevali še: Ana Borkovič, Marija De Corti, Ivanka Dundek, Cvetka Hajdar, Antonija Kaučič, Milan Kralj, Dragica Križanič, Betka Leopold, Marija Marič, Helena Mašič, Slavko Roškar, Ema Sredenšek, Slavica Velner in Breda Zamuda. Na svojem slavnostnem koncertu so slavljenci zapeli pesmi: Čej so tiste stezice; Ko so fantje proti vasi šli in Kje so tisti mladi fantje. Ljudski pevci „Grozdek", ki delujejo pod okriljem Društva upokojencev Janžev Vrh, so zapeli: Mlada Micka; Nocoj, ko vse je mirno in V Slovenskih Goricah vasica leži. Pod okriljem PS Vrelec deluje od leta 2013 tudi Moški vokalni kvintet Klopotec Kapela, ki ga vodi Anton Divjak, in fantje so zapeli pesmi: Podoknica; Zdravica; Pobratimija. Za veselo razpoloženje so jubilanti v goste povabili tudi „Mörske godce" iz Petanjcev, ki igrajo na predvsem doma narejena glasbila. Prisotne so razvedrili s pesmimi: Rastejo v strmi gori; Zvezde žarijo, in Štirge pojge špilajo. Združeni pevci PS Vrelec in Moškega vokalnega kvinteta Klopotec so zapeli: San se šetau; Roža na vrtu zelenem cvete; in Rož, Podjuna, Zila. Slavljencem je, ob odsotnosti župana in podžupana občine Radenci, čestitala predsednica KUD Bubla Marija Marič.
In kot je ob koncu dejala vodja JSKD OI Gornja Radgona, Simona Pirc Katalinič: „Ne pozabite, da pesem sprošča in zdravi... zato pojte... vedno, povsod... Sicer pa, če drevesu porežeš veje, spet ozeleni in zaživi, če pa mu porežeš korenine, drevo usahne. PV Vrelec ima močne korenine, zato ne bo usahnila nikoli. „Drage pevke in pevci, želim vam, da boste vedno znova ozeleneli in cveteli, ohranjali slovensko ljudsko ter tudi umetno pesem ter nas še dolgo razveseljevali s svojimi nastopi ter koncerti, kot je bil današnji. Iskrene čestitke ob vašem jubileju!" je dodala Pirc Kataliničeca, ki se je tudi obiskovalcem zahvalila za obisk, z upanjem, da so „začutili pripadnost slovenski pesmi in našemu narodu"...
Najstarejše, najpristnejše in najlepše glasbilo, kateremu se mora današnja glasba zahvaliti, da je sploh tu, je človeški glas. Ljudske pesmi so tiste, ki so nastale spontano, se spreminjajo in hkrati ohranjajo sestavine iz preteklosti. Vsaka ljudska pesem ima melodijo, ohranja in prenaša se iz roda v rod s petjem po spominu kot ustno izročilo. Petje je balzam za dušo in telo. Navdušenje srca se nehote izraža s pesmijo. Če boste peli, se boste razvedrili in boste bolj zdravi. Petje v možganih sprošča hormone sreče, ti pa ustvarjajo prijetno počutje. V nasprotju z umetno pesmijo, ljudske pesmi niso same sebi namen, temveč imajo vedno določeno vlogo: za razvedrilo, za posebne priložnosti ali kot sestavni del različnih šeg. V Sloveniji, deželi veselih ljudi, so bile ljudske pesmi sestavni del vsakdanjega in prazničnega življenja na podeželju. Spremljale so pomembne dogodke iz obdobja človekovega osebnega življenja. Slovenske ljudske pesmi in običaji so del slovenske kulturne dediščine, kulturne preteklosti, ki smo jo dolžni ohranjati za prihodnje rodove. Pevci so vrelci narodovega bogastva, slovenska pesem pa bogata zakladnica kulture, vrednota, ki jo moramo negovati, saj zveni tako, da nam je lepo. S petjem pevci bogatimo sebe in druge.
„Slovenska ljudska pesem, kako si lepa, bogata in polna notranje topline. V svoji vsebini nosiš ljubezen, veselje, žalost, trpljenje, bolečino. Nastajala si z ljudstvom skozi čas. Znala si ljudi potolažiti, jim vlivala pogum za nadaljnje življenje, jih plemenitila in združevala, oblikovala v dobre in poštene ljudi. Kako prijetno je bilo ob zimskih večerih, ko je zapela vsa družina. Petje je bilo vezano na različne priložnosti: ob košnji, trgatvi, kožühanju, luščenju bučnih semen. Pesem se je slišala ob odhodu mladih fantov k vojakom, s pesmijo se poslavljamo ob smrti. Prihajala si iz srca za srce in dušo. Rodovi so te gojili s ponosom in ljubeznijo, zato si naša, Slovenska. V Sloveniji, deželi veselih ljudi, so bile ljudske pesmi sestavni del vsakdanjega in prazničnega življenja na podeželju. Spremljale so pomembne dogodke in obdobja človekovega osebnega življenja (rojstvo, poroka, pogreb), koledarske praznike in druge priložnosti", pa je ljudsko petje opisala, že desetletja, ena nosilk tovrstnega petja v Pomurju in tudi v sosednji avstrijski Štajerski, Ivica Stolnik.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Koncerti Pevska skupina Vrelec Radenci obeležila 20-letnico delovanja