Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Dedek Mraz prišel tudi v Lutverce

Dedek Mraz LutverciV prostovoljnem gasilskem društvu Lutverci že peto leto zapored pripravljamo obdaritev otrok vasi Lutverci in Plitvica s prihodom dedka Mraza. Tudi letos smo dedku Mrazu poslali povabilo, da naj obišče naše otroke, in res je prišel. V petek, 29. decembra 2017 ga je pričakalo 46 otrok s starši, starimi starši ali tetami. Tako smo gasilski dom napolnili do zadnjega kotička.

Dedek Mraz se je odzval vabilu

Turistična kmetija Roškar je gostila nepozabno srečanje in druženje rodbine s Plitvičkega Vrha

Rodbina JaušovecDandanes, v tem hitrem tempu življenja in tehnološkem napredku, ko tudi po lastni krivdi nimamo časa za druženja s prijatelji, znanci in celo s svojci ne, je vsako družabno in družinsko srečanje prav lepo doživetje. In tako se je nadvse prijetno srečanje potomcev Ane, ki je bila rojena leta 1904, in Jakoba Jaušovec (1906), in sta z družino živela na Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni, odvijalo minulo soboto, na Turistični kmetiji Roškar v Lastomercih. Na srečanju, kjer se je zbralo 60 potomcev rodbine Jaušovec, med njimi tudi še živeči otroci, ki so razumljivo že v letih. Prišli so: Tilika, Vili, Erna in Štefka, manjkala pa je le Anica, sploh pa so bili udeleženci srečanja od blizu in daleč, najdlje iz Slovenske Bistrice in Gradca. Srečanje, ki je že šesto po vrsti, pripravljali so jih vsaka tri leta, odslej pa bo potekalo vsaki dve leti, so letos pripravili: Vlasta Šalamun, Drago Sobočan in Miran Senčar.

Samo srečanje je bilo nepozabno in ganljivo, kar niti ne preseneča, saj gre za „isto kri". Sami veseli in nasmejani obrazi, kar je pomenilo še več zabave in smeha. Ker so potomci Ane in Jakoba pevci, Vili je celo vodja pevskih skupin, in med njimi številni glasbeniki, je razumljivo, da je odmevalo lepo petje in glasba. Za glasbeni program je sicer poskrbel Tibor Jaušovec, občasno pa mu je pomagalo kar osem harmonikarjev z igranjem na »frajtonarici«: Nace Sobočan, Boštjan Jaušovec, Nejc Senčar, Tadej Vajngerl, Dejan Potočnik in njegov sin Anže Potočnik, Miran Rola in njegov sin, in najmlajši harmonikar, star šele 5 let, Anže Rola. Mnogi so sicer pogrešali njihovega »prvega harmonikarja« Mira Jaušovca, ki pa se ni mogel udeležiti srečanja. Glasbeniki so tudi šaljivci, zato so prisotni bili deležni humorističnih nastopov muzikantov, tudi skečev, s katerimi so dodobra nasmejali prav vse prisotne. Svoj glasbeni nastop je prispevala tudi Neli Senčar, ki je zaigrala na saksofon.
Udeležence srečanja je v nekaj besedah pozdravila in nagovorila organizatorica srečanja Vlasta Šalamun, ki se je v svojem imenu in imenu soorganizatorjev Draga Sobočana in Mirana Senčarja zahvalila vsem, da so se udeležili tega nepozabnega srečanja. Povedala je, da se je število članov, potomcev rodu Jaušovec, od zadnjega srečanja samo večalo in da je na poti nov član te »družine«, ki se jim bo pridružil že v mesecu juniju. Svoj nagovor je zaključila z mislijo: »Danes je vedno, jutri nikoli, zato naj bo to srečanje za vsakega spet nepozabno«. In bilo je zares nepozabno, saj se je zabava odvijala vse do četrte ure zjutraj. Zaključili pa so jo spet s pesmijo, ki je bila rdeča nit tega srečanja.

(Foto: Ludvik Kramberger)

Srečalo se je 60 potomcev Jaušovec

Na zlati poroki je Mariji in Jožetu Lahu zapel tudi Stane Vidmar

Zlatoporočenca LahPoleg decembrskega vrveža in novoletnega prazničnega vzdušja, so pri družini Lah iz Očeslavcev v občini Gornja Radgona, imeli še posebno slovesno slavje z več kot sto svati. Marija in Jože Lah sta namreč praznovala zlato poroko, saj že 50 let z roko v roki stopata skozi lepoto in bolečino življenja. Zlatoporočenca sta se spoznala po Jožetovem prihodu s služenja vojaškega roka v Makedoniji, ko sta se srečala na vaški veselici v Stavešincih in se takoj zaljubila. Rosno mlada sta se poročila 31. decembra 1967 (Marija pri komaj 18 letih, Jože pri 23) civilno in cerkveno v cerkvi v Gornji Radgoni. Tako ljubezen z vaške veselice traja že pol stoletja.

Ljubezen z vaške veselice traja že 50 let

Med soboto in nedeljo so sekunde do pravoslavnega novega leta odštevali tudi v Termah Lendava

Pravoslavno novo letoPodobno kot marsikje po Sloveniji, zlasti v večjih krajih, kjer živi večje število pravoslavnih vernikov, je čakanje novega pravoslavnega leta, v noči med soboto in nedeljo, potekalo tudi na skrajnjem severovzhodu države. Srbsko kulturno društvo "Jovan Jovanović Zmaj" Lendava je namreč v soboto, 13. januarja zvečer, kot vsako leto poprej, v restavraciji Term Lendava pripravilo novoletno zabavo po julijanskem koledarju, ali najpogosteje rečeno zabavo ob pravoslavnem novem letu. Novoletne zabave so se, poleg članov omenjenega kulturnega društva udeležili tudi njihovi prijatelji in znanci, ne glede na nacionalnost ali veroizpoved, med njimi tudi veliko Slovencev, Madžarov, Hrvatov in drugih. Vse je potekalo v znamenju veselega vzdušja, veliko glasbe, plesov, odlične kulinarike...

Srbsko

Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kako je Tone spoznal (in osvojil) svojo Milko?

 

Zanimiv klepet s pisateljem, dramaturgom, kulturnikom, politikom, očetom in dedkom Tonetom Partljičem, ki se je naposled odvadil pitja alkohola...

Tone PartljičV domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer se nenehno nekaj dogaja, in stanovalcem nikoli ni dolgočasno, je v okviru bralnega krožka „Beremo z Manco Košir“, ki deluje v okviru radgonske medobčinske knjižnice in DSO Gornja Radgona, potekal nadvse zanimiv in odmeven „Klepet s Tonetom Partljičem“. V skoraj dve uri trajajočem klepetu, ki ga je vodila Katica Rauter, je pedagog, pisatelj, dramaturg, politik in še marsikaj drugega, predstavil nekaj svojih del, ki zadevajo njegovo življenje in pisateljevanje. Spregovoril je tudi o svojih profesionalnih zaposlitvah in funkcijah, ki jih je opravljal poleg redne zaposlitve ter o srečanju z zanimivimi ljudmi. Posebej so bile zanimive zgodbe iz njegove biografije, ki jo je izdal lani ko je praznoval svoj 70. rojstni dan.

Tone Partljič se je namreč rodil v Mariboru (Pesnica) 5. avgusta 1940. Po poklicu je učitelj slovenščine in angleščine, vendar se je skoraj celo življenje ukvarjal z gledališčem. Zanj je pisal besedila vendar je bil tudi ravnatelj gledališča. Bil je tudi politik. Napisal je kar nekaj knjig za mladino in odrasle ter scenarij za film Moj ata socialistični kulak. Njegova znana dela so predvsem: Dupleška mornarica, Jalovost, Mala, Pri Mariji snežni zvoni, Slišal sem kako trava raste, Komedije, Hotel sem prijeti sonce. Tone na svojih nastopih večkrat poudari, da je njegova nekdanja profesorica slovenščine, Lučka Grmekova, tista, ki ji dolguje vso ljubezen do literature. In zanjo je črtica: "Ali veš koga so danes pokopali?" ena najlepših Partljičevih črtic nasploh. Nadvse uspešni pisatelj, dramatik, scenarist in poslanec Tone Partljič, je že v študentskih dneh veliko politično pravoverno tovariševal z Jakom Rojsom, bodočim, menda sicer zapitim, šefom mariborskih zaporov, in to še v času, ko je bil verbalni delikt kaznovan že z nasmehom. Ne glej za pticami, si je gotovo mislil Tone Partljič na domačem vaškem dvorišču, ko so se pasle kokoši in petelin, saj bi si kokoševino privoščil v kurji juhici ali obari in kot na Poteh mladih petelinov ocvrtega piščanca... Oboževalci se sicer kar zgrinjajo okoli Toneta Partljiča, in tako je tudi prav. Pri njem nikoli ni dolgočasno, saj je sovrstnikom in nekoliko starejšim stanovalcem DSO Gornja Radgona ter tudi drugim poslušalcem razlagal marsikaj, tudi iz zasebnega življenja, kar bi mnogi zanesljivo zatajili. Še zlasti tisti čas, ko je moral na zdravljene od alkohola.

Posebej zanimive so bile zgodbe povezane s pisatelji iz Slovenskih goric, še zlasti Stanislavu Majcnu, ki je kot „hud desničar bil obsojen na politično in pisateljsko smrt“, čeprav je po Partljiču bil več kot dober človek. Med prisotno publiko pa je posebno prozornost pritegnila Partljičeva izpoved o tem kako je spoznal svojo ženo Milko, vsi so brez daha poslušali o hčerki Mojci ter o tem, kako je „lepa naša vnukinja Urška“. Seveda je šel tudi daleč nazaj v zgodovino, ko je kot dekla nekje med Gorišnico in Borlom služila njegova babica, ki ji je pozneje le nekako uspelo najti fanta pod Pohorjem...Prijazni Tone ni pozabil niti svoje zaspanosti med sejami v državnem zboru, o učiteljevanju na Sladkem Vrhu, pa o lepotah Marije snežne, vodenju Društva pisateljev Slovenije, pisateljskih prijateljih in „ovaduhu“ zaradi katerega je moral Drago Jančar za zapahe. Partljič je znova zatrdil, da ga ni izdal že pokojni Forstnerič... In prav zares, v Partljičevi družbi bi lahko človek preživel dneve in dneve, ne samo ure!

Sicer pa, prireditev, ki so jo obiskali tudi številni stanovalci DSO, je bila obogatena s kulturnim programom, katerega je popestril mešani pevski zbor, ki deluje v okviru DSO. Ob koncu prireditve sta se mu za njegov nastop, s posebno košarico domačih dobrot, zahvalila voditeljica prireditve Katica Rauter in direktor DSO Gornja Radgona mag. Marjan Žula.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kultura Kako je Tone spoznal (in osvojil) svojo Milko?