Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kako je Tone spoznal (in osvojil) svojo Milko?

 

Zanimiv klepet s pisateljem, dramaturgom, kulturnikom, politikom, očetom in dedkom Tonetom Partljičem, ki se je naposled odvadil pitja alkohola...

Tone PartljičV domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer se nenehno nekaj dogaja, in stanovalcem nikoli ni dolgočasno, je v okviru bralnega krožka „Beremo z Manco Košir“, ki deluje v okviru radgonske medobčinske knjižnice in DSO Gornja Radgona, potekal nadvse zanimiv in odmeven „Klepet s Tonetom Partljičem“. V skoraj dve uri trajajočem klepetu, ki ga je vodila Katica Rauter, je pedagog, pisatelj, dramaturg, politik in še marsikaj drugega, predstavil nekaj svojih del, ki zadevajo njegovo življenje in pisateljevanje. Spregovoril je tudi o svojih profesionalnih zaposlitvah in funkcijah, ki jih je opravljal poleg redne zaposlitve ter o srečanju z zanimivimi ljudmi. Posebej so bile zanimive zgodbe iz njegove biografije, ki jo je izdal lani ko je praznoval svoj 70. rojstni dan.

Tone Partljič se je namreč rodil v Mariboru (Pesnica) 5. avgusta 1940. Po poklicu je učitelj slovenščine in angleščine, vendar se je skoraj celo življenje ukvarjal z gledališčem. Zanj je pisal besedila vendar je bil tudi ravnatelj gledališča. Bil je tudi politik. Napisal je kar nekaj knjig za mladino in odrasle ter scenarij za film Moj ata socialistični kulak. Njegova znana dela so predvsem: Dupleška mornarica, Jalovost, Mala, Pri Mariji snežni zvoni, Slišal sem kako trava raste, Komedije, Hotel sem prijeti sonce. Tone na svojih nastopih večkrat poudari, da je njegova nekdanja profesorica slovenščine, Lučka Grmekova, tista, ki ji dolguje vso ljubezen do literature. In zanjo je črtica: "Ali veš koga so danes pokopali?" ena najlepših Partljičevih črtic nasploh. Nadvse uspešni pisatelj, dramatik, scenarist in poslanec Tone Partljič, je že v študentskih dneh veliko politično pravoverno tovariševal z Jakom Rojsom, bodočim, menda sicer zapitim, šefom mariborskih zaporov, in to še v času, ko je bil verbalni delikt kaznovan že z nasmehom. Ne glej za pticami, si je gotovo mislil Tone Partljič na domačem vaškem dvorišču, ko so se pasle kokoši in petelin, saj bi si kokoševino privoščil v kurji juhici ali obari in kot na Poteh mladih petelinov ocvrtega piščanca... Oboževalci se sicer kar zgrinjajo okoli Toneta Partljiča, in tako je tudi prav. Pri njem nikoli ni dolgočasno, saj je sovrstnikom in nekoliko starejšim stanovalcem DSO Gornja Radgona ter tudi drugim poslušalcem razlagal marsikaj, tudi iz zasebnega življenja, kar bi mnogi zanesljivo zatajili. Še zlasti tisti čas, ko je moral na zdravljene od alkohola.

Posebej zanimive so bile zgodbe povezane s pisatelji iz Slovenskih goric, še zlasti Stanislavu Majcnu, ki je kot „hud desničar bil obsojen na politično in pisateljsko smrt“, čeprav je po Partljiču bil več kot dober človek. Med prisotno publiko pa je posebno prozornost pritegnila Partljičeva izpoved o tem kako je spoznal svojo ženo Milko, vsi so brez daha poslušali o hčerki Mojci ter o tem, kako je „lepa naša vnukinja Urška“. Seveda je šel tudi daleč nazaj v zgodovino, ko je kot dekla nekje med Gorišnico in Borlom služila njegova babica, ki ji je pozneje le nekako uspelo najti fanta pod Pohorjem...Prijazni Tone ni pozabil niti svoje zaspanosti med sejami v državnem zboru, o učiteljevanju na Sladkem Vrhu, pa o lepotah Marije snežne, vodenju Društva pisateljev Slovenije, pisateljskih prijateljih in „ovaduhu“ zaradi katerega je moral Drago Jančar za zapahe. Partljič je znova zatrdil, da ga ni izdal že pokojni Forstnerič... In prav zares, v Partljičevi družbi bi lahko človek preživel dneve in dneve, ne samo ure!

Sicer pa, prireditev, ki so jo obiskali tudi številni stanovalci DSO, je bila obogatena s kulturnim programom, katerega je popestril mešani pevski zbor, ki deluje v okviru DSO. Ob koncu prireditve sta se mu za njegov nastop, s posebno košarico domačih dobrot, zahvalila voditeljica prireditve Katica Rauter in direktor DSO Gornja Radgona mag. Marjan Žula.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kultura Kako je Tone spoznal (in osvojil) svojo Milko?