Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kako je Tone spoznal (in osvojil) svojo Milko?

 

Zanimiv klepet s pisateljem, dramaturgom, kulturnikom, politikom, očetom in dedkom Tonetom Partljičem, ki se je naposled odvadil pitja alkohola...

Tone PartljičV domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer se nenehno nekaj dogaja, in stanovalcem nikoli ni dolgočasno, je v okviru bralnega krožka „Beremo z Manco Košir“, ki deluje v okviru radgonske medobčinske knjižnice in DSO Gornja Radgona, potekal nadvse zanimiv in odmeven „Klepet s Tonetom Partljičem“. V skoraj dve uri trajajočem klepetu, ki ga je vodila Katica Rauter, je pedagog, pisatelj, dramaturg, politik in še marsikaj drugega, predstavil nekaj svojih del, ki zadevajo njegovo življenje in pisateljevanje. Spregovoril je tudi o svojih profesionalnih zaposlitvah in funkcijah, ki jih je opravljal poleg redne zaposlitve ter o srečanju z zanimivimi ljudmi. Posebej so bile zanimive zgodbe iz njegove biografije, ki jo je izdal lani ko je praznoval svoj 70. rojstni dan.

Tone Partljič se je namreč rodil v Mariboru (Pesnica) 5. avgusta 1940. Po poklicu je učitelj slovenščine in angleščine, vendar se je skoraj celo življenje ukvarjal z gledališčem. Zanj je pisal besedila vendar je bil tudi ravnatelj gledališča. Bil je tudi politik. Napisal je kar nekaj knjig za mladino in odrasle ter scenarij za film Moj ata socialistični kulak. Njegova znana dela so predvsem: Dupleška mornarica, Jalovost, Mala, Pri Mariji snežni zvoni, Slišal sem kako trava raste, Komedije, Hotel sem prijeti sonce. Tone na svojih nastopih večkrat poudari, da je njegova nekdanja profesorica slovenščine, Lučka Grmekova, tista, ki ji dolguje vso ljubezen do literature. In zanjo je črtica: "Ali veš koga so danes pokopali?" ena najlepših Partljičevih črtic nasploh. Nadvse uspešni pisatelj, dramatik, scenarist in poslanec Tone Partljič, je že v študentskih dneh veliko politično pravoverno tovariševal z Jakom Rojsom, bodočim, menda sicer zapitim, šefom mariborskih zaporov, in to še v času, ko je bil verbalni delikt kaznovan že z nasmehom. Ne glej za pticami, si je gotovo mislil Tone Partljič na domačem vaškem dvorišču, ko so se pasle kokoši in petelin, saj bi si kokoševino privoščil v kurji juhici ali obari in kot na Poteh mladih petelinov ocvrtega piščanca... Oboževalci se sicer kar zgrinjajo okoli Toneta Partljiča, in tako je tudi prav. Pri njem nikoli ni dolgočasno, saj je sovrstnikom in nekoliko starejšim stanovalcem DSO Gornja Radgona ter tudi drugim poslušalcem razlagal marsikaj, tudi iz zasebnega življenja, kar bi mnogi zanesljivo zatajili. Še zlasti tisti čas, ko je moral na zdravljene od alkohola.

Posebej zanimive so bile zgodbe povezane s pisatelji iz Slovenskih goric, še zlasti Stanislavu Majcnu, ki je kot „hud desničar bil obsojen na politično in pisateljsko smrt“, čeprav je po Partljiču bil več kot dober človek. Med prisotno publiko pa je posebno prozornost pritegnila Partljičeva izpoved o tem kako je spoznal svojo ženo Milko, vsi so brez daha poslušali o hčerki Mojci ter o tem, kako je „lepa naša vnukinja Urška“. Seveda je šel tudi daleč nazaj v zgodovino, ko je kot dekla nekje med Gorišnico in Borlom služila njegova babica, ki ji je pozneje le nekako uspelo najti fanta pod Pohorjem...Prijazni Tone ni pozabil niti svoje zaspanosti med sejami v državnem zboru, o učiteljevanju na Sladkem Vrhu, pa o lepotah Marije snežne, vodenju Društva pisateljev Slovenije, pisateljskih prijateljih in „ovaduhu“ zaradi katerega je moral Drago Jančar za zapahe. Partljič je znova zatrdil, da ga ni izdal že pokojni Forstnerič... In prav zares, v Partljičevi družbi bi lahko človek preživel dneve in dneve, ne samo ure!

Sicer pa, prireditev, ki so jo obiskali tudi številni stanovalci DSO, je bila obogatena s kulturnim programom, katerega je popestril mešani pevski zbor, ki deluje v okviru DSO. Ob koncu prireditve sta se mu za njegov nastop, s posebno košarico domačih dobrot, zahvalila voditeljica prireditve Katica Rauter in direktor DSO Gornja Radgona mag. Marjan Žula.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kultura Kako je Tone spoznal (in osvojil) svojo Milko?