Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kako je Tone spoznal (in osvojil) svojo Milko?

 

Zanimiv klepet s pisateljem, dramaturgom, kulturnikom, politikom, očetom in dedkom Tonetom Partljičem, ki se je naposled odvadil pitja alkohola...

Tone PartljičV domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer se nenehno nekaj dogaja, in stanovalcem nikoli ni dolgočasno, je v okviru bralnega krožka „Beremo z Manco Košir“, ki deluje v okviru radgonske medobčinske knjižnice in DSO Gornja Radgona, potekal nadvse zanimiv in odmeven „Klepet s Tonetom Partljičem“. V skoraj dve uri trajajočem klepetu, ki ga je vodila Katica Rauter, je pedagog, pisatelj, dramaturg, politik in še marsikaj drugega, predstavil nekaj svojih del, ki zadevajo njegovo življenje in pisateljevanje. Spregovoril je tudi o svojih profesionalnih zaposlitvah in funkcijah, ki jih je opravljal poleg redne zaposlitve ter o srečanju z zanimivimi ljudmi. Posebej so bile zanimive zgodbe iz njegove biografije, ki jo je izdal lani ko je praznoval svoj 70. rojstni dan.

Tone Partljič se je namreč rodil v Mariboru (Pesnica) 5. avgusta 1940. Po poklicu je učitelj slovenščine in angleščine, vendar se je skoraj celo življenje ukvarjal z gledališčem. Zanj je pisal besedila vendar je bil tudi ravnatelj gledališča. Bil je tudi politik. Napisal je kar nekaj knjig za mladino in odrasle ter scenarij za film Moj ata socialistični kulak. Njegova znana dela so predvsem: Dupleška mornarica, Jalovost, Mala, Pri Mariji snežni zvoni, Slišal sem kako trava raste, Komedije, Hotel sem prijeti sonce. Tone na svojih nastopih večkrat poudari, da je njegova nekdanja profesorica slovenščine, Lučka Grmekova, tista, ki ji dolguje vso ljubezen do literature. In zanjo je črtica: "Ali veš koga so danes pokopali?" ena najlepših Partljičevih črtic nasploh. Nadvse uspešni pisatelj, dramatik, scenarist in poslanec Tone Partljič, je že v študentskih dneh veliko politično pravoverno tovariševal z Jakom Rojsom, bodočim, menda sicer zapitim, šefom mariborskih zaporov, in to še v času, ko je bil verbalni delikt kaznovan že z nasmehom. Ne glej za pticami, si je gotovo mislil Tone Partljič na domačem vaškem dvorišču, ko so se pasle kokoši in petelin, saj bi si kokoševino privoščil v kurji juhici ali obari in kot na Poteh mladih petelinov ocvrtega piščanca... Oboževalci se sicer kar zgrinjajo okoli Toneta Partljiča, in tako je tudi prav. Pri njem nikoli ni dolgočasno, saj je sovrstnikom in nekoliko starejšim stanovalcem DSO Gornja Radgona ter tudi drugim poslušalcem razlagal marsikaj, tudi iz zasebnega življenja, kar bi mnogi zanesljivo zatajili. Še zlasti tisti čas, ko je moral na zdravljene od alkohola.

Posebej zanimive so bile zgodbe povezane s pisatelji iz Slovenskih goric, še zlasti Stanislavu Majcnu, ki je kot „hud desničar bil obsojen na politično in pisateljsko smrt“, čeprav je po Partljiču bil več kot dober človek. Med prisotno publiko pa je posebno prozornost pritegnila Partljičeva izpoved o tem kako je spoznal svojo ženo Milko, vsi so brez daha poslušali o hčerki Mojci ter o tem, kako je „lepa naša vnukinja Urška“. Seveda je šel tudi daleč nazaj v zgodovino, ko je kot dekla nekje med Gorišnico in Borlom služila njegova babica, ki ji je pozneje le nekako uspelo najti fanta pod Pohorjem...Prijazni Tone ni pozabil niti svoje zaspanosti med sejami v državnem zboru, o učiteljevanju na Sladkem Vrhu, pa o lepotah Marije snežne, vodenju Društva pisateljev Slovenije, pisateljskih prijateljih in „ovaduhu“ zaradi katerega je moral Drago Jančar za zapahe. Partljič je znova zatrdil, da ga ni izdal že pokojni Forstnerič... In prav zares, v Partljičevi družbi bi lahko človek preživel dneve in dneve, ne samo ure!

Sicer pa, prireditev, ki so jo obiskali tudi številni stanovalci DSO, je bila obogatena s kulturnim programom, katerega je popestril mešani pevski zbor, ki deluje v okviru DSO. Ob koncu prireditve sta se mu za njegov nastop, s posebno košarico domačih dobrot, zahvalila voditeljica prireditve Katica Rauter in direktor DSO Gornja Radgona mag. Marjan Žula.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kultura Kako je Tone spoznal (in osvojil) svojo Milko?