Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Vojna za Slovenijo v Radgonski OŠ

 

Razstava „Človeka nikar“ bo odprta do konca slovesnosti ob 20 – letnici osamosvojitve vojne

Človeka nikarV veliki dvorani OŠ Gornja Radgona je vse do 3. julija (dan ko je Gornjo Radgono zapustil zadnji vojak JLA) med 8. in 20. uro, na ogled zanimiva in hkrati žalostna razstava povezana z novejšo slovensko zgodovino in zadnjo vojno, ter posvečena 20 – letnici vojne za Slovenijo ki so jo poimenovali „Človeka nikar...“. Ob ogledu razstave, lahko v sliki, besedi in ob originalnih posnetkih, podoživimo dogodke, ki so se odvijali po celotni Sloveniji s poudarkom na aktivnostih slovenske policije in maneverske strukture in na aktivnostih teritorialne obrambe od Ormoža, Ljutomera do Radencev in Gornje Radgone, s motom »Nikoli več«.

Razstavo je pripravila in podrobno predstavila kustosinja policijskega muzeja, mag. Biserka Debeljak, poleg veliko predstavljenega tekstovnega in fotografskega gradiva povezanega z dogodki iz let 1990 in 1991, so tudi fotografije šestih policistov, ki so žal padli v osamosvojitveni vojni. „Zbirka pravzaprav ponazarja posredne in neposredne vzroke za okupacijo Slovenije. Zajema čas od 1. decembra 1989 do 26. oktobra 1991, se pravi od preprečitve 'mitinga resnice' v Ljubljani do odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije. Razstava tako med drugim prikazuje začetke Manevrske strukture narodne zaščite ter dogajanje v Sloveniji v času plebiscita, razglasitve samostojnosti in dogodke, ki so sledili, pri čemer je na razstavi, katere del je pripravilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Gornja Radgona, posebna pozornost posvečena dogodkom na območju Ormoža, Ljutomera in Gornje Radgone. Razstavo Človeka nikar pa so dopolnili še s prikazom spominskih znamenj, ki so bila odkrita do konca aprila in izkazujejo zahvalo vsem, ki so prispevali k demokratičnim procesom in osamosvojitvi Slovenije“, je med drugim dejala Debeljakova.

Ravnatelj OŠ Gornja Radgona, Dušan Zagorc pa dodaja, da je glavno vodilo za umestitev te razstave na radgonsko šolo, prenesti spomin na osamosvojitvene dogodke na mlajše rodove, rojene v že samostojni Sloveniji. Razstavo si bodo ogledali učenci osnovnih šol z območja upravne enote Gornja Radgona in Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci in seveda vsi drugi, ki jih razstava zanima. Občinska proslava ob dnevu državnosti bo v Gornji Radgoni pod naslovom Naših prvih dvajset let potekala v petek, 24. junija, ob 14. uri v avli OŠ Gornja Radgona, slavnostni govornik bo župan in poslanec v državnem zboru Anton Kampuš. S časom praznovanja sovpada tudi slavnostno odprtje novega objekta policijske postaje v Gornji Radgoni (govornica: Katarina Kresal), ki bo 1. julija. Omenjena razstava bo odprta do nedelje, 3. julija 2011, ko bodo vse prireditve v Gornji Radgoni zaključili z 10. spominskim pohodom ob meji iz Radencev (ob 17.00) do Gornje Radgone (ob 18.50), kjer bo osrednja slovesnost ob 20. obletnici vojne (ob 19.00) pri obeležju »Nikoli več« (govornica: Ljubica Jelušič) na Maistrovem trgu v Gornji Radgoni in z družabnim srečanjem na OŠ Gornja Radgona (ob 20.20).

Zveza policijskih veteranskih društev Sever oz. Združenje Sever sicer združuje policijska veteranska društva Sever, katerih člani so kot pripadniki organov za notranje zadeve ali kot prostovoljci sodelovali z organi za notranje zadeve pri aktivnostih za zaščito demokratičnih procesov v Sloveniji ali pa so s svojimi aktivnostmi sodelovali v vojni za osamosvojitev Slovenije. Združenje Sever je bilo ustanovljeno leta 1994 kot enovito društvo za območje cele države in se leta 1998 preoblikovalo v zvezo društev. V združenje je povezanih 12 policijskih veteranskih društev Sever, ki pokrivajo celotno ozemlje Slovenije in vključujejo prek 6500 članov.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kultura Vojna za Slovenijo v Radgonski OŠ