Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Predstavili bodo svet med Dravo in Muro

 

Praznični dnevi na snemanju v Veržeju-Ljutomeru in Razkrižju

Kunštni prlekiKünštni Prleki so v teh prazničnih dneh zelo delovni. Lepe sončne dneve so namreč izkoristili za snemanje zadnjega dela drugega filma o Prlekiji, torej o svetu med Muro in Dravo. Pot je snemalno ekipo vodila po Veržeju kjer so posneli posebnosti kraja kot je center DUO, ki je nosilec ohranjanja in razvoja domače obrti, kjer se nahaja tudi TIC. Janez Ferenc je predstavil zanimivosti Veržeja in prebivalcev ter vodil ogled Osterčeve sobe. Vožnja s kolesi do čebelarskega muzeja v Krapju je vodila mimo Term Banovci. Zanimivosti in posebnosti čebelarskega muzeja je predstavila lastnica sama. „Pot ob Muri je potekala pod vodstvom Gorana Ohmana, in na tej poti, ki vodi od broda v Ižakovcih do ribiškega doma Trnek, je polna posebnosti. Sledil je postanek na kmetiji Vargazon na Cvenu kjer pripravljajo Prleško tünko in imajo zanjo certifikat kakovosti.

Tudi popotniki smo tokrat spoznali, da je ta jed posebna in predstavlja edinstveno pokrajino“, nam razloži vodja Künštnih Prlekov, Milan Belec.

Snemalna ekipa je nato s kolesi prispela do občine Razkrižje, kjer je bilo kar nekaj zanimivih postankov. Med sprejemom pri županu Stanku Ivanušiču so bili seznanjeni s ponudbo in posebnostmi kraja in občine. Prazgodovinska vas je nekaj kar mora videti vsak obiskovalec, ki pride na Razkrižje. Ivanov izvir in energijske točke so posebnost, saj voda prinaša zdravilne učinke in ima veliko pozitivne energije. Kovaški muzej Horvat je znan po tem, da se tukaj nahaja že tri generacije preko 150 let. Dedek in vnuk sta prikazala način kovanja in predstavila delo katerega so opravljali kovači v času ko so bili nepogrešljivi v svoje okolici. Oljarna Zajnkovič je postregla s prepoznavnim bučnim oljem, po katerem slovijo daleč naokrog. Še pred tem so prisotni videli in posneli postopek pridelave bučnega olja. Tudi kozarec prave domače rdečke jih je prepričal, da tukaj živijo ljudje, ki ohranjajo tradicijo...

„Prestopili smo tudi mejo s Hrvaško, ki poteka po dvorišču družine Dragota Makovca. Mejni kamen se sramežljivo skriva in le redki ga opazijo. Drago nam je pokazal svoj laboratorij, v katerem najdemo več deset različnih vzorcev šnopsa in še več njegovih likerjev, katere pripravlja iz sadežev, ki zrastejo na njihovi kmetiji. Prav posebno doživetje je bilo obiskati najbolj odmaknjen kraj ob meji s Hrvaško“, razlaga Belec, ki dodaja, kako so skupaj spoznali, da so s svojim projektom prekrižarili pot od Apač do Razkrižja in videli, ter doživeli zelo veliko. Vse to je posneto in pripravljeno za montažo. Sedaj pričakujemo, da bodo v jesenskem času lahko predstavili prva dva filma o Prlekiji. In gotovo bodo tudi gledalci imeli priložnost preko filma doživeti posebnosti in lepote pokrajine med Muro in Dravo.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kultura Predstavili bodo svet med Dravo in Muro