Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

"Dosorjeve novice" zabava in informiranje

 

Tudi v domu starejših izdajajo časopis

Dosorjeve noviceV Domu starejših občanov (Dosor) v Radencih imajo v viziji razvoja zapisano, da želijo postati najbolj prepoznaven dom za bivanje in aktivnosti v obdobju starosti na področju severovzhodne Slovenije in širše. Biti želijo vodilni razvijalec storitev, produktov in dobrih praks v omenjeni regiji za ciljno skupino starejših. Njihova prioriteta so seveda zadovoljni stanovalci, vendar pa ob tem niso pozabili tudi na svoje zaposlene, saj se zavedajo, da brez njih svoje vizije ne bi mogli uresničevati.

Torej skrb za vse je doprinesla tudi k dejstvu, da so v dveh letih in pol izdali že 50 številk domskega časopisa „Dosorjeve novičke“. Časopis se je izkazal kot odličen pripomoček za povezovanje ljudi v novo skupnost, ob tem je časopis postal zabava in informiranje. Ustvarjanje nove socialne skupine, skupnosti in skupinske dinamike je zapleten proces, ki nima vnaprejšnjega jamstva za uspeh. Koliko časa je potrebnega in s čim vse je mogoče pospešiti ustvarjanje in vzdrževanje pozitivnega vzdušja in občutka povezanosti ter pripadnosti?

„S podobnim izzivom smo se pred tremi leti srečali tudi v Dosor-ju, takrat novo zgrajenem Domu starejših občanov. 178 stanovalcev in skoraj 90 zaposlenih je bilo na pragu ustvarjanja nove socialne združbe. Najlepše sprejeta in najbolj neposredna je seveda govorjena beseda, vendar doseže svoj optimalni učinek le v manjših skupinah ljudi. Zato smo se odločili za pisano besedo, sestavili uredniški odbor iz stanovalcev in zaposlenih, dorekli okvirno vsebino in…marca 2009 izdali prvo številko časopisa. Dosor-jeve novičke so bile takrat zgolj delovni naslov, dokler se ne pojavi bolj kreativna ideja, a smo se s časom tako navadili na nepopolni in začasni naslov, da bi ga težko zamenjali“, pravi direktorica Dosorja Mateja Hauser.

Dosor-jeve novičke izhajajo na štirih barvnih straneh. Teksti so kratki, velikost pisave je prilagojena starejšim bralcem, veliko je fotografij z dogodkov in življenja v Dosor-ju. Vsebinsko časopis povzame dogajanje v preteklem obdobju, predstavljajo zaposlene in stanovalce, dodajo zdravstveni, prehranski, pravni ali kakšen drugi strokovni nasvet, nagrado igro, aktualnosti iz Dosor-jeve ponudbe, napoved dogodkov ipd. „Vsak stanovalec Dosor-ja je prejemnik izvoda našega skupnega časopisa, zaposleni pa ga dobijo po en izvod na organizacijsko enoto. Menimo namreč, da branje istih sporočil in novic, spodbuja k pogovoru, diskusiji in doprinaša k temu, da »dihamo isti zrak«. Prav skupne vsebine in sedaj tudi že skupni spomini, so tisto »lepilo«, ki zagotavljajo povezanost in vključenost. Nekaj izvodov je na voljo tudi svojcem in naključnim gostom“, pravi Hasuerjeva, ki dodaja, da so od februarja letošnjega leta za zainteresirane svojce na voljo tudi e-Dosorjeve novičke, ki jih prejemniki dobijo vsake 3 tedne.

S to obliko počasi gradijo obliko trajne komunikacije s svojci in prijatelji svojih stanovalcev, ki so zanj pomemben deležnik. V Dosor-ju so aktivne tudi druge oblike komuniciranja v podporo vzdrževanja duha skupnosti in povezanosti. Enkrat tedensko se po domskem radiu predvaja polurna oddaja, ki vključuje tudi glasbene želje stanovalcev. V avli Dosor-ja je nameščen zaslon, kjer ves dan predvajamo fotografije preteklih dogodkov, povabila k novim, predstavljajo aktivnosti, ponudbo v kavarni in Dosor-jevi trgovini, vremensko napoved. Skratka; skozi številne aktivnosti se s stanovalci trudijo, da je njihovo sobivanje lepo in prijetno.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kultura "Dosorjeve novice" zabava in informiranje