Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Črne bukve Gornje Radgone

 

Kontroverzni pisatelj in zgodovinar izdal še 14. knjigo in tokrat v „črno zavil“ mnoge žive in mrtve domačine z radgonskega območja

Leljak knjigaEden trenutno najbolj znanih slovenskih zapornikov, nekdanji razvpiti podjetnik, mag. Roman Leljak bo najverjetneje prišel v Guinnessovo knjigo rekordov, kot največji knjižni ustvarjalec v času prestajanja zaporne kazni. Čeprav je v zaporu šele dobra tri leta, je Leljak napisal in izdal že sedem knjig.

Vse njegove knjige, katere izdaja v okviru Društva za raziskovanje polpretekle zgodovine Ozna, so namenjene predvsem zgodovinskim dogodkom, zlasti iz vojnega in povojnega obdobja 1941/1950, ter osamosvojitvenem dogajanju v Sloveniji. Njegova sedma (zaporniška) in skupno 14. knjiga, pod naslovom: Črne bukve Gornje Radgone, je namenjena „teroristični organizaciji Udba“, kjer je z objavo neštetih arhivskih dokumentov, v „črno zavil“ stotine in celo tisoče mrtvih in živih domačinov s širšega radgonskega območja. In čeprav so nekateri prepričani, da knjiga samo dodatno ločuje državljane na „naše in njihove“ je avtor knjige Leljak prepričan, kako je potrebno javno „priznati krivice“ ene in druge strani ter potem, ko bo obelodanjena resnica, zadeve prepustiti zgodovinarjem. Podobno je pri predstavitvi knjige, katerega se je pod vodstvom Sama Tuša, v Kulturnem domu Gornja Radgona udeležilo nekaj deset poslušalcev, menil še en zgodovinar, dr. Ivan Rihtarič.

Sogovorniki so se strinjali, da knjiga, kjer avtor ni komentiral avtentičnih dokumentov, ki jih je pridobil predvsem iz državnega arhiva, obdeluje eno najbolj črnih obdobij slovenske zgodovine. Poleg političnih pobojev, pa je v ospredju izselitev Nemcev iz Apaške doline ipd. Kljub temu na predstavitev najnovejšega Leljakovega izdelka, ki pa zdaleč ni zadnji, ni bilo veliko novinarjev, bilo pa je več domačinov kot so pričakovali. „V veselje mi je sporočiti, da sem končal knjigo Črne bukve Gornje Radgone. Knjiga, ki ima 562 strani, velikega A4 format, je v biti zbornik dokumentov o delovanju Udbe za čas med 1945 do 1950 za področje Gornje Radgone, Radencev, Apač, Benedikta, Sv. Jurija ob Ščavnici, Cerkvenjaka in Radensburga. V knjigi je med drugim, prvič slovenski javnosti predstavljen seznam vseh izseljenih iz Apaške doline“, je uvodoma dejal Leljak.

Po njegovem je Udba bila teroristična organizacija. „Tako jo o tej službi zapisalo Ustavno sodišče RS. Odločil sem se, da tokrat objavim del dokumentov o dejavnosti te strašne organizacije, ki je vzela v svojem času delovanja mnogo več življenj kot okupator, v katerem še danes mnogi iščejo izgovor za svoje zločine oziroma obstoj. Dokumenti segajo v vsako hišo, prav v vsaki hiši si je Udba našla sodelavca ali žrtev. Upam, da bodo ta zbornik prelistali mladi rodovi in doumeli, da prihodnost ni graditi na tradicijah NOB, OF, da nam takratni rodovi niso zapustili nič svetega in dobrega. Zabloda je razmišljati, da so nas osvobodili od okupatorja, mogoče so pomagali zahodnim osvoboditeljem Evrope, toda pahnili so nas v takrat še mnogo večje zlo od okupatorja, ki nas v mnogo čem okupira še danes – to je komunizem!“.

Sam Leljak je v Arhivu RS našel zapisnike izseljenih, ki jih je 1946 zapisala Udba. Zapisnik je narejen za vsako izseljeno družino posebej. Verjame, da se je kakšen zapisnik tudi izgubil, na primer zapisniki izseljenih iz Podgrada. „Toda vseeno je to prvi seznam vsaj večine izseljenih iz širšega območja Gornje Radgone, seznam, ki bo še dolgo opominjal v prihodnosti, da je v tem kraju narejeni velik zločin. Seznam sem urejeval izključno na osnovi zapisnikov Udbe, imena sem prepisoval dobesedno. Verjamem, da jih je mnogo napisanih nepravilno. Bilo bi potrebno veliko časa, da bi popravil napake neukih pripadnikov Udbe, ki se niso potrudili niti pravilno prepisati imen iz njihovih dokumentov, gledano s stališča zgodovine pa bi to bilo zgodovinsko napačno. Seznam temelji samo na zapisnikih Udbe. Skoraj tri tisoč ljudi je 13.1.1946 odpeljano od doma, od tega je bilo 37 odstotkov otrok, starih eno leto je bilo 33. Grozno! Najstarejši izseljeni domačin je bil star 101 leto. V enem povojnem letu je v Radgoni povprečno zaprtih 200 ljudi. In ta totalitarna vojna fašističnega komunizma se je začela umirjati komaj po letu 1951“.

Leljak trdi, da je samo za čas od 1945 do 1950 ohranjenih skoraj 20.000 dokumentov o delovanju Udbe za okraj Gornje Radgone. Potrebno bo analizirati vse te dokumente, urediti sezname žrtev, sodelavcev, krivcev in mnogo drugega. „Bili bi to dolžni zaradi vseh, ki bodo še živeli v teh krajih. Zgodovina nas mora učiti življenja, nas poučevati kako ne smemo živeti. Na žalost Gornja Radgona svoje zgodovine nima zapisane, tako kot je nima niti država. Napisana komunistična zgodovina nam ne prinaša prihodnosti. Prinaša nam samo prihodnost, ki jo čutimo prav ta leta. Mnogi očitajo, da je prav oblast po devetdesetih letih uničila Slovenijo. Mogoče imajo prav, mogoče res ne živimo v komunističnem času, živimo pa v času, ko to državo vodijo sinovi in vnuki komunističnih veljakov. Tega si ne znamo in nočemo priznati. Nekaj let nazaj so sedanji vodilni v občini Gornji Radgoni predlagali, da bi v apaški dolini slavili obletnico naselitve. Slavili bi dan, ko so se vselili na žulje ljudi nad katerimi je bil storjen genocid, slavili bi dan, ko so zastonj dobili hiše, ki so v svojih kleteh hranile še vso zaloge hrane do spomladi. Mnogi znajo povedati, da je po tistem nesrečnem trinajstem januarju 1946 še mnogo časa na sušilnih štrikih viselo enako spodnje perilo. Perilo je bilo isto, samo ljudje so bili drugi. Haaško sodišče še danes preganja komandante, ki so prisilili ljudi, da zapustijo svoje domove v devetdesetih letih. Verjamete, da je 13 januarja 1946 slika bila drugačna? Ne, tudi te kolone so vodili »mladiči«, tudi to je bilo etično čiščenje, tudi to je bil genocid. Na žalost bodo mnogi še vedno trdili, da so izseljeni samo »krvavi kulturbundovci«. Samo realen in razumen pogled na seznam vseh izseljenih v tej knjigi, ovrže takšno sprenevedanje. Bil je to genocid za katerega je odgovorna OF in KPS“, je med drguim dejal Leljak, ki pa ni slišal enega izmed prisotnih, da bi ob kakšni priložnosti moral pogledati tudi kolone izseljencev, izgnancev, mobilizirancev, internirancev..., ki so jih prav z radgonskega območja izgnali ali likvidirali Nemci in domači izdajalci...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kultura Črne bukve Gornje Radgone