„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Črne bukve Gornje Radgone

 

Kontroverzni pisatelj in zgodovinar izdal še 14. knjigo in tokrat v „črno zavil“ mnoge žive in mrtve domačine z radgonskega območja

Leljak knjigaEden trenutno najbolj znanih slovenskih zapornikov, nekdanji razvpiti podjetnik, mag. Roman Leljak bo najverjetneje prišel v Guinnessovo knjigo rekordov, kot največji knjižni ustvarjalec v času prestajanja zaporne kazni. Čeprav je v zaporu šele dobra tri leta, je Leljak napisal in izdal že sedem knjig.

Vse njegove knjige, katere izdaja v okviru Društva za raziskovanje polpretekle zgodovine Ozna, so namenjene predvsem zgodovinskim dogodkom, zlasti iz vojnega in povojnega obdobja 1941/1950, ter osamosvojitvenem dogajanju v Sloveniji. Njegova sedma (zaporniška) in skupno 14. knjiga, pod naslovom: Črne bukve Gornje Radgone, je namenjena „teroristični organizaciji Udba“, kjer je z objavo neštetih arhivskih dokumentov, v „črno zavil“ stotine in celo tisoče mrtvih in živih domačinov s širšega radgonskega območja. In čeprav so nekateri prepričani, da knjiga samo dodatno ločuje državljane na „naše in njihove“ je avtor knjige Leljak prepričan, kako je potrebno javno „priznati krivice“ ene in druge strani ter potem, ko bo obelodanjena resnica, zadeve prepustiti zgodovinarjem. Podobno je pri predstavitvi knjige, katerega se je pod vodstvom Sama Tuša, v Kulturnem domu Gornja Radgona udeležilo nekaj deset poslušalcev, menil še en zgodovinar, dr. Ivan Rihtarič.

Sogovorniki so se strinjali, da knjiga, kjer avtor ni komentiral avtentičnih dokumentov, ki jih je pridobil predvsem iz državnega arhiva, obdeluje eno najbolj črnih obdobij slovenske zgodovine. Poleg političnih pobojev, pa je v ospredju izselitev Nemcev iz Apaške doline ipd. Kljub temu na predstavitev najnovejšega Leljakovega izdelka, ki pa zdaleč ni zadnji, ni bilo veliko novinarjev, bilo pa je več domačinov kot so pričakovali. „V veselje mi je sporočiti, da sem končal knjigo Črne bukve Gornje Radgone. Knjiga, ki ima 562 strani, velikega A4 format, je v biti zbornik dokumentov o delovanju Udbe za čas med 1945 do 1950 za področje Gornje Radgone, Radencev, Apač, Benedikta, Sv. Jurija ob Ščavnici, Cerkvenjaka in Radensburga. V knjigi je med drugim, prvič slovenski javnosti predstavljen seznam vseh izseljenih iz Apaške doline“, je uvodoma dejal Leljak.

Po njegovem je Udba bila teroristična organizacija. „Tako jo o tej službi zapisalo Ustavno sodišče RS. Odločil sem se, da tokrat objavim del dokumentov o dejavnosti te strašne organizacije, ki je vzela v svojem času delovanja mnogo več življenj kot okupator, v katerem še danes mnogi iščejo izgovor za svoje zločine oziroma obstoj. Dokumenti segajo v vsako hišo, prav v vsaki hiši si je Udba našla sodelavca ali žrtev. Upam, da bodo ta zbornik prelistali mladi rodovi in doumeli, da prihodnost ni graditi na tradicijah NOB, OF, da nam takratni rodovi niso zapustili nič svetega in dobrega. Zabloda je razmišljati, da so nas osvobodili od okupatorja, mogoče so pomagali zahodnim osvoboditeljem Evrope, toda pahnili so nas v takrat še mnogo večje zlo od okupatorja, ki nas v mnogo čem okupira še danes – to je komunizem!“.

Sam Leljak je v Arhivu RS našel zapisnike izseljenih, ki jih je 1946 zapisala Udba. Zapisnik je narejen za vsako izseljeno družino posebej. Verjame, da se je kakšen zapisnik tudi izgubil, na primer zapisniki izseljenih iz Podgrada. „Toda vseeno je to prvi seznam vsaj večine izseljenih iz širšega območja Gornje Radgone, seznam, ki bo še dolgo opominjal v prihodnosti, da je v tem kraju narejeni velik zločin. Seznam sem urejeval izključno na osnovi zapisnikov Udbe, imena sem prepisoval dobesedno. Verjamem, da jih je mnogo napisanih nepravilno. Bilo bi potrebno veliko časa, da bi popravil napake neukih pripadnikov Udbe, ki se niso potrudili niti pravilno prepisati imen iz njihovih dokumentov, gledano s stališča zgodovine pa bi to bilo zgodovinsko napačno. Seznam temelji samo na zapisnikih Udbe. Skoraj tri tisoč ljudi je 13.1.1946 odpeljano od doma, od tega je bilo 37 odstotkov otrok, starih eno leto je bilo 33. Grozno! Najstarejši izseljeni domačin je bil star 101 leto. V enem povojnem letu je v Radgoni povprečno zaprtih 200 ljudi. In ta totalitarna vojna fašističnega komunizma se je začela umirjati komaj po letu 1951“.

Leljak trdi, da je samo za čas od 1945 do 1950 ohranjenih skoraj 20.000 dokumentov o delovanju Udbe za okraj Gornje Radgone. Potrebno bo analizirati vse te dokumente, urediti sezname žrtev, sodelavcev, krivcev in mnogo drugega. „Bili bi to dolžni zaradi vseh, ki bodo še živeli v teh krajih. Zgodovina nas mora učiti življenja, nas poučevati kako ne smemo živeti. Na žalost Gornja Radgona svoje zgodovine nima zapisane, tako kot je nima niti država. Napisana komunistična zgodovina nam ne prinaša prihodnosti. Prinaša nam samo prihodnost, ki jo čutimo prav ta leta. Mnogi očitajo, da je prav oblast po devetdesetih letih uničila Slovenijo. Mogoče imajo prav, mogoče res ne živimo v komunističnem času, živimo pa v času, ko to državo vodijo sinovi in vnuki komunističnih veljakov. Tega si ne znamo in nočemo priznati. Nekaj let nazaj so sedanji vodilni v občini Gornji Radgoni predlagali, da bi v apaški dolini slavili obletnico naselitve. Slavili bi dan, ko so se vselili na žulje ljudi nad katerimi je bil storjen genocid, slavili bi dan, ko so zastonj dobili hiše, ki so v svojih kleteh hranile še vso zaloge hrane do spomladi. Mnogi znajo povedati, da je po tistem nesrečnem trinajstem januarju 1946 še mnogo časa na sušilnih štrikih viselo enako spodnje perilo. Perilo je bilo isto, samo ljudje so bili drugi. Haaško sodišče še danes preganja komandante, ki so prisilili ljudi, da zapustijo svoje domove v devetdesetih letih. Verjamete, da je 13 januarja 1946 slika bila drugačna? Ne, tudi te kolone so vodili »mladiči«, tudi to je bilo etično čiščenje, tudi to je bil genocid. Na žalost bodo mnogi še vedno trdili, da so izseljeni samo »krvavi kulturbundovci«. Samo realen in razumen pogled na seznam vseh izseljenih v tej knjigi, ovrže takšno sprenevedanje. Bil je to genocid za katerega je odgovorna OF in KPS“, je med drguim dejal Leljak, ki pa ni slišal enega izmed prisotnih, da bi ob kakšni priložnosti moral pogledati tudi kolone izseljencev, izgnancev, mobilizirancev, internirancev..., ki so jih prav z radgonskega območja izgnali ali likvidirali Nemci in domači izdajalci...

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kultura Črne bukve Gornje Radgone