Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Veteran, miličnik, ustvarjalec, mož, oče, dedek, pradedek...

 

Letošnji prejemnik zlatega grba občine Gornja Radgona Jože Kos je tudi pri 84-ih sila dejaven in ustvarjalen

Priznanje KosLetošnje najvišje razpisano priznanje občine Gornja Radgona – zlati grb, je pripadlo enemu tačas najbolj znanih in priznanih Radgončanov, 84 – letnemu Jožetu Kosu, vojnemu veteranu II. svetovne vojne, nekdanjemu dolgoletnemu dolgoletnemu miličniku in policijskemu komandirju, aktivistu na številnih področjih, vsestranskemu ustvarjalcu..., ob tem, priljubljenemu možu, očetu, dedku, sorodniku, sosedu in prijatelju.

Zlati grb občine Gornja Radgona za leto 2011 so Kosu podelili za njegovo življenjsko delo na področju delovanja na družbeno – političnem področju ter drugih področjih dela. Zaradi številnih argumentov in neposrednega poznavanja uglednega Radgončana, niti občinska komisija za priznanja, pohvale in nagrade, poleg množice predlogov, ni imela pomislekov, ter je občinskemu svetu in županu soglasno predlagala, da mu podelijo zlati grb. Tokratni prejemnik radgonskega zlatega grba je gotovo velik posebnež, saj se njegovega osebnega arhiva: pisnega gradiva, predvsem pa fotografij, iz več kot osem desetletij, in drugih aktualnih ter še danes zanimivih dokumentov, gotovo ne bi sramoval niti manjši muzej ali arhiv. Tudi njegovo družinsko drevo življenja, ki traja že več kot stoletje nazaj, bi gotovo z veseljem imele številne družine in posamezniki.

Jože Kos je, kot eden izmed sedmih (danes živih še pet) otrok, očetu trgovcu in mami gospodinji, bil rojen 10. februarja 1927 na Tišini, na območje nekdanjega okraja Gornja Radgona pa je prišel le nekaj mesecev po osvoboditvi, leta 1945. Skupaj s še 12. mladimi miličniki je bil premeščen iz Murske Sobote. Njegovo prvo delovno mesto pa je bila Postaja narodne milice (NM) Benedikt, ki je nekoč sodil pod radgonski okraj. Že po dobri polovici leta je bil premeščen na Postajo NM Negova, kjer je bil do julija 1947, nato pa je krajši čas delal na postajah NM Cerkvenjak in Radenci. Policijski starešina – vršilec dolžnosti komandirja Postaje NM Marija snežna (danes Trate), je prvič postal septembra 1947. Dobro leto pozneje je bil razrešen dolžnosti komandirja in premeščen na Okrajno upravo NM Gornja Radgona, kjer je bil miličnik – administrator. Marca 1951 je tam bil imenovan za sekretarja uprave, maja naslednje leto pa je Okraj Gornja Radgona bil ukinjen. Kos je najprej nekaj časa bil miličnik na Postaji NM Videm, avgusta 1953 pa je premeščen na Postajo NM Apače, kjer je bil v.d. komandirja. Naslednjih polnih 20 let je bil pomočnik oz. namestnik komandirja na Postaji milice Gornja Radgona, kjer je julija 1974 bil imenovan za komandirja. Omenjeno funkcijo je opravljal do 31. decembra 1977, ko je šel v zaslužen pokoj, katerega uživa že 34 let. Zanimivo je tudi, da je Kos, leta 1950 v Očeslavcih sodeloval pri prijetju takratnega „državnega sovražnika številka ena“ Franca Rihtariča, ki je kot zadnji obsojenec v Sloveniji bil obsojen na smrt in tudi ustreljen...

Prejemnik zlatega grba občine Gornja Radgona za leto 2011, priljubljen mož, ženi Sidoniji, s katero imata dva sina, tri vnukinje in vnuka, ter pravnukinjo in pravnuka, pa ni bil samo miličnik in komandir, temveč je imel še veliko drugih obveznosti. Tako je med 20.3.1978 in 30.4.1980 bil neprofesionalni član Izvršnega sveta takratne občine Gornja Radgona za družbene dejavnosti. Že pred tem, med leti 1959 in 1974 je vodil in vzgajal pionirje prometnike, ki so to želeli. Njegova skupina je večkrat sodelovala na republiških tekmovanjih, kjer so dosegli številne odlične uvrstitve. Kar sedem mandatov (do leta 2010) je bil član Sveta za preventivo iz vzgojo v cestnem prometu, kjer je dajal predloge in vzpodbude za boljšo prometno varnost. Zato niti ne preseneča, da je med drugimi priznanji in pohvalami, leta 2002 prejel še Častno listino Republiškega SPV v cestnem prometu. Jože je v dveh mandatnih obdobjih, med leti 1983 in 1991 bil tudi predsednik Društva upokojencev Gornja Radgona, ko je uspel društveno organizacijo prenoviti in uspešno delo omenjenega društva se čuti še danes. Tudi pri upokojencih je prejel številna priznanja in pohvale, nazadnje v letu 2010, ko so ga razglasili za častnega člana DU Gornja Radgona.

Od marca leta 1999 je Jože Kos predsednik Krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Gornja Radgona, vmes pa je en mandat bil tudi predsednik Območnega združenja ZB. Za aktivnosti in delovanje v borčevski organizaciji je leta 2008 prejel Zlato plaketo Zveze ZB NOB Slovenije. Že v času dela v policiji je Kos bil vrsto let aktiven v strelski organizaciji, že 60 let (od 1951) je član gasilskega društva, saj je najprej bil član PGD Stavešinci, kjer je z družino nekoč živel, danes pa je že dolga leta gasilski veteran pri PGD Gornja Radgona....

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kultura Veteran, miličnik, ustvarjalec, mož, oče, dedek, pradedek...