Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dan mrtvih, dan, ko se veselijo zgolj trgovci s cvetjem in svečami

 

Minil je dan spomina na drage pokojnike, žal večinoma s nagrobnim kičem na pokopališčih

Dan mrtvihVsako leto, ravno te dni, okoli 1. novembra, se spominjamo svojih dragih pokojnikov. Tudi prav je tako, kajti v tem turobnem novembrskem jutru se tihe misli boleče prepletajo z rahlo jutranjo meglico, ki nas te dni nenehno spremlja, kot bi čutila, da je v mnogi srcih trpek spomin na pokojne, s katerimi smo preživeli srečne koščke življenja. 

Potem so odšli z odra življenja, ker je tako hotela usoda, pravzaprav kot nam je narava napisala. Kajti ne usoda in ne narava se ne zmenita za goreče želje mnogih izmed nas, da bi naši dragi, sedaj pokojni, ostali z nami, prav takšni kot so bili, z dobrimi ali manj dobrimi lastnostmi. Nekaterim izmed njih je bila smrt tudi edina rešiteljica v bolečinah in trpljenju, drugim se je žal, mlada kri pomešala z asfaltom nekje na cesti, tretji so v trpljenju in valu nemoči, ki je marsikdo izmed nas ne more dojeti, sami pretrgali svojo nit življenja…

Kakorkoli že, smrt vedno pride ob nepravem času, kajti od tukaj naprej ostane bolečina tistim, ki ostanejo in se jim z »odhodom« drage osebe, vsaj za trenutek ali določen čas, ustavi življenje. Zato je 1. november dan, ko so pokopališča ena sama pisana poljana cvetov, prepredena z drobnimi plamenčki sveč in grenko bolečino spominov v srcu, ki so jih prižgali v teh dneh. V teh dneh, tudi zaradi naših dragih pokojnih, pa bi ne smeli biti površni tudi mi v sebi. Smisel praznikov je v tem, da popustijo sovraštva, da se zmoremo opravičiti sočloveku, če smo ga nehote ali načrtno prizadeli. Dandanes sta sovraštvo in nespoštovanje med ljudmi kot vsakdanji kruh in to gotovo bremeni in greni življenje vsakemu, ki ga je deležen ali pa ga nosi v sebi, kar je slaba naložba za mirno življenje, ki si ga prav gotovo vsak od nas želi.

Tudi ko gre za dan mrtvih, smo si ljudje različni in imamo različne poglede na ta praznik. Žal marsikdo stopi do groba svojca samo ta dan, in to bolj zaradi živih, da bi ga tam videli in zgolj iz navade, kot zaradi samega pokojnega. Zato prižgana lučka na pozlačenem podstavku ni merilo bolečine, niti bohotni cvetovi krizantem in drugega cvetja, katerega število nikakor ne sme biti manjše od tistega na sosedovem grobu. To je k večjemu le razlog, da si v teh dneh manejo roke mnogi trgovci s cvetjem in svečami, in to na naš račun. Ob rednih cvetličarjih in svečarjih pa se žal v teh dneh namnožijo številni takšni in drugačni »cvetličarji« in »trgovci«, ki se ob vsem neupravičeno bogatijo, in mi jim pri tem pomagamo.

Nikomur ne moremo soliti pamet, kako bo »opremil« grob svojega pokojnega svojca, in nikakor ne želimo niti »škodovati« trgovcem s cvetjem in svečami, toda: Merilo spoštljive bolečine se nahaja v naših srcih in v odgovorih, ali smo svojcem ali drugi nam dragi osebi (in celo morebitnemu sovražniku) prisluhnili in pomagali že za časa njihovega življenja, v njihovih stiskah, bolečinah in iskanju naše pomoči. Zato tudi sedaj prisluhnimo zgoraj naštetemu in ne »kurimo« preveč denarja na grobovih, in to samo iz navade. Če že imamo za to namenjena sredstva in jih moramo porabiti, lahko s tem namenom – skromnega spomina na drage pokojne, pomagamo. Dosti jih je namreč takšnih, ki pomoč potrebujejo. Žal so med njimi tudi naši najbližji svojci, le da jim ne prisluhnemo. In če bomo pomagali tako, bo tudi na grobu veliko razumevanja in spoštovanja… Nenazadnje pa tudi primer iz Gornje Radgone, kjer mora domača krajevna skupnost samo slab teden dni po dnevu mrtvih, za odvažanje vsega ovenelega, zmrznjenega ali posušenega cvetja ter napol zgorelih sveč, plačati 10.000 evrov. In koliko je takšnih pokopališč? Po drugi strani pa bi nam tudi najbližji pokojni svojci gotovo bili hvaležni, če bi ves zapravljen denar ob 1. novembru namenili na kakšen bolj koristen naslov!

SLOVENIJA REKORDERKA

Slovenci smo, z 11 svečami letno na prebivalca, prvi na svetovni lestvici v potrošnji nagrobnih sveč, kar pomeni, da smo zlasti v Sloveniji skomercializirali dan mrtvih. Spominjanje pokojnih je sicer osnovna človeška potreba, a žal je potrošniška družba tudi iz tega naredila velik biznis, ki nekaterim prinaša precejšnje dobičke. Temeljno vprašanje pa je, ali grobove prekomerno krasimo res zaradi naših pokojnih, ali morda zgolj zase oz. zaradi sosedov, ki obiskujejo in si ogledujejo „okrašenost“ grobov. Žal se nihče ne vpraša kolikokrat se svojih pokojnih spomnimo med letom?

Prav tako smo Slovenci s 4.500 tonami embalaže nagrobnih sveč na leto v svetovnem vrhu. Kar 90 odstotkov sveč je iz PVC-materiala, ki je škodljiv, in tudi v tem je problem. Sedaj sicer imamo eno podjetje za reciklažo sveč, toda to je še vedno veliko premalo, opozarja Marinka Vovk z Okoljsko-raziskovalnega zavoda.

Velika večina sveč, ki jih uporabimo v Sloveniji, ima ohišje iz PVC (polivinilklorid) plastike, ki je kot gorivo v kurilnih napravah in industrijskih pečeh neuporabna, saj pri gorenju povzroča nastajanje okolju škodljivega vodikovega klorida. Zato lahko ostanke takšnih sveč sežigajo le v sežigalnicah odpadkov, kjer se strupeni klor izloči v čistilnih napravah. Zanimanje za predelavo materiala, ki vsebuje PVC, je bilo do nedavnega zelo majhno. Žal pa drži tudi dejstvo, da Slovenci alternative prižiganju svečam sploh ne poznamo. Nevenka Podgornik, antropologinja, pa ob tem razmišlja, da se neizmerna potreba po moči, nadvladi in prestižu odraža tudi na slovenskih pokopališčih. Zato ljudje praviloma potrošijo več, kar opravičujejo s prepričanjem, da to počnejo v znak spoštovanja in hvaležnosti.

„Absolutno je to v Sloveniji ena sama komercializacija in tekmovanje. Le poglejte si na naša pokopališča; prave dinastije iz marmorja so tam in cele modne revije na ta dan, pred britofi pa je kot na razstavi avtomobilov v Frankfurtu! Tega ni nikjer na svetu, kar pojdite si malo pogledat ven. Res smo nekaj posebnega, le da to ni toliko pozitivno, je negativno! Ta narcisoidnost, ta introvertiranost navznoter in strašna eksplozivnost navzven! Ko vse to vidiš se ti obrne! In meni se je. Že leta ne hodim na ta šov 1. novembra na britof! Preveč imam dostojanstva, da bi se tam šel tega sprehajanja in razkazovanja kot med pavi! Svečo prižgem prej in za sebe in ne zaradi statistike niti zaradi svečarskih tajkunov!“, pravi starejši možakar iz okolice Radencev.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kultura Dan mrtvih, dan, ko se veselijo zgolj trgovci s cvetjem in svečami