Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dan mrtvih, dan, ko se veselijo zgolj trgovci s cvetjem in svečami

 

Minil je dan spomina na drage pokojnike, žal večinoma s nagrobnim kičem na pokopališčih

Dan mrtvihVsako leto, ravno te dni, okoli 1. novembra, se spominjamo svojih dragih pokojnikov. Tudi prav je tako, kajti v tem turobnem novembrskem jutru se tihe misli boleče prepletajo z rahlo jutranjo meglico, ki nas te dni nenehno spremlja, kot bi čutila, da je v mnogi srcih trpek spomin na pokojne, s katerimi smo preživeli srečne koščke življenja. 

Potem so odšli z odra življenja, ker je tako hotela usoda, pravzaprav kot nam je narava napisala. Kajti ne usoda in ne narava se ne zmenita za goreče želje mnogih izmed nas, da bi naši dragi, sedaj pokojni, ostali z nami, prav takšni kot so bili, z dobrimi ali manj dobrimi lastnostmi. Nekaterim izmed njih je bila smrt tudi edina rešiteljica v bolečinah in trpljenju, drugim se je žal, mlada kri pomešala z asfaltom nekje na cesti, tretji so v trpljenju in valu nemoči, ki je marsikdo izmed nas ne more dojeti, sami pretrgali svojo nit življenja…

Kakorkoli že, smrt vedno pride ob nepravem času, kajti od tukaj naprej ostane bolečina tistim, ki ostanejo in se jim z »odhodom« drage osebe, vsaj za trenutek ali določen čas, ustavi življenje. Zato je 1. november dan, ko so pokopališča ena sama pisana poljana cvetov, prepredena z drobnimi plamenčki sveč in grenko bolečino spominov v srcu, ki so jih prižgali v teh dneh. V teh dneh, tudi zaradi naših dragih pokojnih, pa bi ne smeli biti površni tudi mi v sebi. Smisel praznikov je v tem, da popustijo sovraštva, da se zmoremo opravičiti sočloveku, če smo ga nehote ali načrtno prizadeli. Dandanes sta sovraštvo in nespoštovanje med ljudmi kot vsakdanji kruh in to gotovo bremeni in greni življenje vsakemu, ki ga je deležen ali pa ga nosi v sebi, kar je slaba naložba za mirno življenje, ki si ga prav gotovo vsak od nas želi.

Tudi ko gre za dan mrtvih, smo si ljudje različni in imamo različne poglede na ta praznik. Žal marsikdo stopi do groba svojca samo ta dan, in to bolj zaradi živih, da bi ga tam videli in zgolj iz navade, kot zaradi samega pokojnega. Zato prižgana lučka na pozlačenem podstavku ni merilo bolečine, niti bohotni cvetovi krizantem in drugega cvetja, katerega število nikakor ne sme biti manjše od tistega na sosedovem grobu. To je k večjemu le razlog, da si v teh dneh manejo roke mnogi trgovci s cvetjem in svečami, in to na naš račun. Ob rednih cvetličarjih in svečarjih pa se žal v teh dneh namnožijo številni takšni in drugačni »cvetličarji« in »trgovci«, ki se ob vsem neupravičeno bogatijo, in mi jim pri tem pomagamo.

Nikomur ne moremo soliti pamet, kako bo »opremil« grob svojega pokojnega svojca, in nikakor ne želimo niti »škodovati« trgovcem s cvetjem in svečami, toda: Merilo spoštljive bolečine se nahaja v naših srcih in v odgovorih, ali smo svojcem ali drugi nam dragi osebi (in celo morebitnemu sovražniku) prisluhnili in pomagali že za časa njihovega življenja, v njihovih stiskah, bolečinah in iskanju naše pomoči. Zato tudi sedaj prisluhnimo zgoraj naštetemu in ne »kurimo« preveč denarja na grobovih, in to samo iz navade. Če že imamo za to namenjena sredstva in jih moramo porabiti, lahko s tem namenom – skromnega spomina na drage pokojne, pomagamo. Dosti jih je namreč takšnih, ki pomoč potrebujejo. Žal so med njimi tudi naši najbližji svojci, le da jim ne prisluhnemo. In če bomo pomagali tako, bo tudi na grobu veliko razumevanja in spoštovanja… Nenazadnje pa tudi primer iz Gornje Radgone, kjer mora domača krajevna skupnost samo slab teden dni po dnevu mrtvih, za odvažanje vsega ovenelega, zmrznjenega ali posušenega cvetja ter napol zgorelih sveč, plačati 10.000 evrov. In koliko je takšnih pokopališč? Po drugi strani pa bi nam tudi najbližji pokojni svojci gotovo bili hvaležni, če bi ves zapravljen denar ob 1. novembru namenili na kakšen bolj koristen naslov!

SLOVENIJA REKORDERKA

Slovenci smo, z 11 svečami letno na prebivalca, prvi na svetovni lestvici v potrošnji nagrobnih sveč, kar pomeni, da smo zlasti v Sloveniji skomercializirali dan mrtvih. Spominjanje pokojnih je sicer osnovna človeška potreba, a žal je potrošniška družba tudi iz tega naredila velik biznis, ki nekaterim prinaša precejšnje dobičke. Temeljno vprašanje pa je, ali grobove prekomerno krasimo res zaradi naših pokojnih, ali morda zgolj zase oz. zaradi sosedov, ki obiskujejo in si ogledujejo „okrašenost“ grobov. Žal se nihče ne vpraša kolikokrat se svojih pokojnih spomnimo med letom?

Prav tako smo Slovenci s 4.500 tonami embalaže nagrobnih sveč na leto v svetovnem vrhu. Kar 90 odstotkov sveč je iz PVC-materiala, ki je škodljiv, in tudi v tem je problem. Sedaj sicer imamo eno podjetje za reciklažo sveč, toda to je še vedno veliko premalo, opozarja Marinka Vovk z Okoljsko-raziskovalnega zavoda.

Velika večina sveč, ki jih uporabimo v Sloveniji, ima ohišje iz PVC (polivinilklorid) plastike, ki je kot gorivo v kurilnih napravah in industrijskih pečeh neuporabna, saj pri gorenju povzroča nastajanje okolju škodljivega vodikovega klorida. Zato lahko ostanke takšnih sveč sežigajo le v sežigalnicah odpadkov, kjer se strupeni klor izloči v čistilnih napravah. Zanimanje za predelavo materiala, ki vsebuje PVC, je bilo do nedavnega zelo majhno. Žal pa drži tudi dejstvo, da Slovenci alternative prižiganju svečam sploh ne poznamo. Nevenka Podgornik, antropologinja, pa ob tem razmišlja, da se neizmerna potreba po moči, nadvladi in prestižu odraža tudi na slovenskih pokopališčih. Zato ljudje praviloma potrošijo več, kar opravičujejo s prepričanjem, da to počnejo v znak spoštovanja in hvaležnosti.

„Absolutno je to v Sloveniji ena sama komercializacija in tekmovanje. Le poglejte si na naša pokopališča; prave dinastije iz marmorja so tam in cele modne revije na ta dan, pred britofi pa je kot na razstavi avtomobilov v Frankfurtu! Tega ni nikjer na svetu, kar pojdite si malo pogledat ven. Res smo nekaj posebnega, le da to ni toliko pozitivno, je negativno! Ta narcisoidnost, ta introvertiranost navznoter in strašna eksplozivnost navzven! Ko vse to vidiš se ti obrne! In meni se je. Že leta ne hodim na ta šov 1. novembra na britof! Preveč imam dostojanstva, da bi se tam šel tega sprehajanja in razkazovanja kot med pavi! Svečo prižgem prej in za sebe in ne zaradi statistike niti zaradi svečarskih tajkunov!“, pravi starejši možakar iz okolice Radencev.

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kultura Dan mrtvih, dan, ko se veselijo zgolj trgovci s cvetjem in svečami