Rodila se je pred 80., poročila pa pred 60. leti

Diamantna poroka LončaričZa Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi desetletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko...

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Dedek Mraz obiskal tudi otroke v Lutvercih

Dedek Mraz LutverciV našem gasilskem domu je bilo konec decembra spet veselo. Naše otroke je obiskal dedek Mraz. Že sedmo leto zapored se v našem društvu trudimo, da organiziramo prihod dedka Mraza. Tudi letos sta celotno organizacijo in priprave za ta projekt prevzeli naši članici društva, ki sta tudi v komisiji za mladino v društvu Zdenka Šuman in Tina Rojc. Seveda so na pomoč priskočile še ostale pridne roke: Sanja H. je pomagala pri pripravi kulturnega programa, Monika Š. in Sara R. pri pakiranju daril, fotografiranje Monika, aranžerka Blanka pri izdelavi scene, pa še vsi ostali, ki so pomagali pri pripravi prostora, ipd.

Dedek Mraz v Lutvercih

Verniki so se zahvalili svojemu župniku (in nekdanjemu nogometnemu sodniku) Janezu Ferencku iz Apač, ob njegovem življenjskem jubileju

Janez FerencekDa priljubljeni apaški župnik Janez Ferencek letos praznuje okrogel življenjski jubilej, 60. letnico življenja, smo izvedeli po naključju. Na dan, ko se je pred 60 leti rodil so župnijski dvorani domače cerkve, ki se nahaja ob župnišču in služi v zimskem času kot bogoslužni prostor, je namreč daroval večerno sv. Mašo. Slednjo je s petjem, ob spremljavi organistke Aleksandre Papež na elektronskih orglah, popestril Župnijski pevski zbor, ki je po končani maši svojemu priljubljenemu župniku zapel: »Vse najboljše, dragi župnik Janez...«, v slovenščini in tradicionalno iste verze tudi v angleščini. V tem času so moški že začeli pripravljati mize in klopi, kjer so skupaj s slavljencem ob obloženi mizi z dobrotami, ki so jih pripravile pevke, s slavljencem nazdravili.

»Vse najboljše, dragi župnik Janez...«

Marija in Štefan Čeh sta tik po novem letu obeležila zlati pir

Zlata poroka ČehKomaj so utihnila božična in novoletna praznovanja, že sta zakonca Marija in Štefan Čeh z Bišečkega Vrha v Slovenskih goricah praznovala nov pomemben dogodek. Že prvo soboto v letu 2020 sta namreč, v krogu najbližjih in prijateljev, v gostišču Štajerska hiša kulinarike v Gočovi, obhajala visok skupni življenjski jubilej – zlato poroko. Vse skupaj se je začela z obiskom cerkve Sv. Bolfenka v Trnovski vasi, kjer je župnik Franc Mlakar, pri darovani sv. maši, opravil cerkveni obred. Od tod so se številni svatje z zlatoporočencema odpravili v Gočovski dvorec, kjer je potekal civilni zlatoporočni obred, s katerim sta potrdila svojo 50 - letno zakonsko zvestobo.

Najprej v cerkev, nato v dvorec

Zofija in Anton Žavrlan iz Slovenskih goric sta obhajala zlato poroko

Zlata poroka ŽavrlanBrez velikega pompa, v družbi svojih najdražjih, sta tik pred iztekom leta 2019, zlato poroko obhajala Zofija in Anton Žavrlan z Zgornje Ščavnice v Slovenskih goricah. Prijetno praznovanje, ki je potekalo na njunem domu, je s svojim obiskom počastil tudi župan občine Sveta Ana, Silvo Slaček, ki jima je v imenu občine čestital in izročil spominsko darilo, umetniško sliko vinograda, na kateri se v ozadju vidi cerkev sv. Ane. Ob klepetu s slavljencema smo izvedeli marsikaj iz njunega zanimivega in pestrega skupnega življenja.

Župan jima je čestital kar na njunem domu

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila obiska in čestitk

Veronika Fajfar jubilejPred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Auguštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej.

Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka...

Priljubljena Prekmurca iz Apaške doline

Biserna poroka NovakKer sta se Amalija in Franc Novak iz Apač poročila 30. decembra 1959, sta tudi šestdeset let pozneje, biserno poroko obhajala tik pred iztekom leta. Prvič je poroka potekala v Murski Soboti, civilna na tedanjem matičnem uradu, cerkvena pa v cerkvi Sv. Nikolaja. In ker je bila Amalija učiteljica sta se cerkveno poročila ponoči v tajnosti. Tokrat sta svojo biserno poroko praznovala v krogu svoje družine in prijateljev v apaški cerkvi, sveto mašo pa je daroval župnik Janez Ferencek. Ob cerkvenem poročnem obredu jima je župnik Janez Ferencek namenil veliko lepih besed zahvale in jima izročil darilo.

Biserno poroko sta obhajala Amalija in Franc Novak iz Apač

Darila blagoslovil negovski župnik Marjan Rola

Božiček pri ŠenekarjuV Gostilni Šenekar, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi, je tik pred božičem, potekala tradicionalna prireditev, kjer je Božiček obdaril 60 otrok iz KS Spodnji Ivanjci, starih do 6 let. Že 27. tovrstno prireditev z obdarovanjem je tudi letos pripravilo Kulturno športno društvo (KŠD) Spodnji Ivanjci, s pomočjo sredstev Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci in dobrotnikov. Ob tej priliki so otroci iz KS Spodnji Ivanjci, pod vodstvom Simone Danko in Martine Vesenjak, pripravili kulturni program z božično vsebino.

Božiček obdaril 60 otrok

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kar 23 avtorjev predstavlja "Tekst v podobi"

 

V Gornji Radgoni odprta tematska razstava bo na ogled do konca novembra

Tekst v podobiV navzočnosti številnih avtorjev ter drugih obiskovalcev, je vodja Območne izpostave Javnega sklada kulturnih dejavnosti Gornja Radgona, Simona Pirc Katalinič, v galeriji Doma kulture Gornja Radgona, odprla regijsko tematsko likovno razstavo „Tekst v podobi“.

Projekt v okviru Mednarodnega festivala mlade literature Urška, sodi v program EPK (Evropske prestolnice kulture) 2012. Vsakoletni likovni natečaji imajo namen zbrati in prikazati kakovostne rezultate ljubiteljske in tudi profesionalne likovne ustvarjalnosti, kar na daljši rok pomeni tudi kakovostno rast likovne produkcije v okolju. To je organizatorju JSKD OI Gornja Radgona tudi uspelo, saj je večji del sodelujočih avtorjev s svojimi likovnimi deli presegel prag pričakovanj. Likovni ustvarjalci so se odzvali na temo Tekst v podobi, kjer naj bi imela črka ali besedilo določujoč pomen. Upodobitev črkovnega znaka ali dela besedila v kontekstu širše zastavljene likovne ideje se lahko na eni strani naslanja na odmeve letrizma, ki ga je v bujnem obdobju predvojnih avantgard zasnoval Isidore Isou in je s pesništva prešel v slikarstvo, ali pa likovnino predstavlja le črka, kot samostojni tipografski znak z lastno likovno vrednostjo. Tema likovnih ustvarjalcev nikakor ne omejuje, temveč jih spodbuja k razmisleku o ustaljenih shemah likovnega oblikovanja, o preskoku mej mimetičnega v reinterpretiranje siceršnjih ustvarjalnih postopkov, v oblikovanje novega z ohranjanjem osebnega.

Na letošnji razpis za tematsko regijsko likovno razstavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti s temo »Tekst v podobi: črka, beseda, tekst kot element likovnega dela« se je na področju Pomurja odzvalo 28 likovnih ustvarjalcev z 47 likovnimi deli. Regijski selektor razstave, ki bo na ogled do konca novembra, doc. dr. Matjaž Duh, profesor na Oddelku za likovno umetnost ter prodekan za znanstveno raziskovalno in podiplomsko dejavnost na Pedagoški fakulteti Maribor, pa je v izbor za razstavo uvrstil 23 avtorjev s 25 likovnimi deli. Med razstavljenimi deli so zastopana tri področja likovne umetnosti in sicer: slikarstvo, grafika in kiparstvo. Med slednjimi gre za tri plastike manjše velikosti, ki so glede izbire materiala in načina materializacije likovnega sporočila precej raznolike. Steklo, les in siporeks so preko ustvarjalnih postopkov likovnikov dobili novo vsebino. Izbrane oblike in materiali so kot posledica izvirno zastavljene likovne rešitve prevzeli vlogo likovnega sporočila. Naslednji sklop razstavljenih del predstavljajo grafični listi. Med razstavljene grafike, odtisnjene na visok ali globok način tiska bi lahko, po mnenju selektorja, uvrstili tudi kopijo geografske karte, ki je z dodatno likovno intervencijo dobila povsem nov pomen. Raznolikost ostalih razstavljenih grafičnih listov, odtisnjenih v črni in ponekod dodani rdeči grafični barvi, tako po velikosti formata kot po likovni poetiki lepo kontrastira razstavljenim slikam, ki zapolnjujejo večji del razstavnega prostora.

„Slikarska dela, v glavnem v tehniki akrila na platnu naslikana s klasičnimi slikarskimi postopki, v večji meri temeljijo na enostavnem berljivem motivnem izhodišču, v katerega je inkorporiran tipografski znak, beseda ali zapis. Prepletenost naslikanih tipografskih znakov in slikarsko definiranega slikovnega polja učinkuje pri različni avtorjih dokaj različno: od liričnega, sanjskega do geometrijsko trdega, a v glavnem vedno skladno s sporočilom. Tipografski znaki, ki so raznoliki v svoji pojavnosti; zapisani v prefinjeni kaligrafiji s naglašenim dekorativizmom ali pa v geometrijski ortodoksnosti in natančnosti in drugič spet kot aluzija na črkoslikarsko spretnost, so raznoliki tudi v izbrani barvi, ki v glavnem dobro harmonira kot celota z ostalim slikovnim poljem. Ponekod se da zaslutiti, da so slike še vedno nekakšen organski del osebnega opusa posameznega avtorja, spet drugje pa čutimo avtorjev izlet v novo področje likovnega raziskovanja in oblikovanja. Ta raznolikost, ki je značilna za tovrstne likovne manifestacije in daje razstavi svojstven pečat, je seveda osebno pogojena in predstavlja posameznega avtorja, ki je na svoj, individualen način uspel kreativno osmisliti in materializirati svojo likovno zamisel“, meni selektor Duh, ki dodaja, da med razstavljenimi deli najdemo tudi likovna dela, kjer se črka ali beseda pojavi le kot obrobje, kot naključje ali pa le kot signatura avtorja. Velja razmislek o upravičenosti njihovega izbora. Ta likovna dela so v kontrastu z likovnimi deli, kjer je tipografski znak edini ali pa dominantni nosilec vizualnega sporočila, niso pa v nasprotju z razpisnimi pogoji, saj prav tako predstavljajo prepoznaven element pri oblikovanju likovnega dela vendar na minimalističen, mogoče celo intimen osebni način.

Razstavljena likovna dela kažejo na kakovostno rast likovne produkcije v regiji. Vsem likovnim ustvarjalcem, katerih likovna dela so predstavljena na razstavi, ter organizatorjem dogodka, je čestital tudi Milan Nekrep, ki je spregovoril v imenu občine Gornja Radgona. Na razstavi, katere otvoritev so popestrili mladi glasbeniki iz ZGŠ Maestro iz Gornje Radgone ter domača pisateljica in pesnica Marija Šedivy, se s svojimi deli predstavljajo: Olga Antič (Križevci pri Ljutomeru), Zlatica Becci (Turjanci), Saša Bezjak, Vidka Borko, Matjaž Geder (vsi Gornja Radgona), Marija Heric (Križevci pri Ljutomeru), Franc Jaušovec – Fric (Sv. Jurij ob Ščavnici), Robert Kosmač (Trnovska vas), Albina Kragelj (Radenci), Danila Krpič (Černelavci), Majda Kuhar (Puconci), Marija Magdič (Hotiza), Filip Matko Ficko, Tatjana Mijatović (oba Radenci), Marija Ratnik (Tišina), Tamara Rimele (Trnovska vas), Irena Skotnik (Sv. Jurij ob Ščavnici), Dana Štrucelj (Gornja Radgona), Elizabeta Tibaut (Hotiza), in Lojze Veberič (Murska Sobota).

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kultura Kar 23 avtorjev predstavlja "Tekst v podobi"