Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kar 23 avtorjev predstavlja "Tekst v podobi"

 

V Gornji Radgoni odprta tematska razstava bo na ogled do konca novembra

Tekst v podobiV navzočnosti številnih avtorjev ter drugih obiskovalcev, je vodja Območne izpostave Javnega sklada kulturnih dejavnosti Gornja Radgona, Simona Pirc Katalinič, v galeriji Doma kulture Gornja Radgona, odprla regijsko tematsko likovno razstavo „Tekst v podobi“.

Projekt v okviru Mednarodnega festivala mlade literature Urška, sodi v program EPK (Evropske prestolnice kulture) 2012. Vsakoletni likovni natečaji imajo namen zbrati in prikazati kakovostne rezultate ljubiteljske in tudi profesionalne likovne ustvarjalnosti, kar na daljši rok pomeni tudi kakovostno rast likovne produkcije v okolju. To je organizatorju JSKD OI Gornja Radgona tudi uspelo, saj je večji del sodelujočih avtorjev s svojimi likovnimi deli presegel prag pričakovanj. Likovni ustvarjalci so se odzvali na temo Tekst v podobi, kjer naj bi imela črka ali besedilo določujoč pomen. Upodobitev črkovnega znaka ali dela besedila v kontekstu širše zastavljene likovne ideje se lahko na eni strani naslanja na odmeve letrizma, ki ga je v bujnem obdobju predvojnih avantgard zasnoval Isidore Isou in je s pesništva prešel v slikarstvo, ali pa likovnino predstavlja le črka, kot samostojni tipografski znak z lastno likovno vrednostjo. Tema likovnih ustvarjalcev nikakor ne omejuje, temveč jih spodbuja k razmisleku o ustaljenih shemah likovnega oblikovanja, o preskoku mej mimetičnega v reinterpretiranje siceršnjih ustvarjalnih postopkov, v oblikovanje novega z ohranjanjem osebnega.

Na letošnji razpis za tematsko regijsko likovno razstavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti s temo »Tekst v podobi: črka, beseda, tekst kot element likovnega dela« se je na področju Pomurja odzvalo 28 likovnih ustvarjalcev z 47 likovnimi deli. Regijski selektor razstave, ki bo na ogled do konca novembra, doc. dr. Matjaž Duh, profesor na Oddelku za likovno umetnost ter prodekan za znanstveno raziskovalno in podiplomsko dejavnost na Pedagoški fakulteti Maribor, pa je v izbor za razstavo uvrstil 23 avtorjev s 25 likovnimi deli. Med razstavljenimi deli so zastopana tri področja likovne umetnosti in sicer: slikarstvo, grafika in kiparstvo. Med slednjimi gre za tri plastike manjše velikosti, ki so glede izbire materiala in načina materializacije likovnega sporočila precej raznolike. Steklo, les in siporeks so preko ustvarjalnih postopkov likovnikov dobili novo vsebino. Izbrane oblike in materiali so kot posledica izvirno zastavljene likovne rešitve prevzeli vlogo likovnega sporočila. Naslednji sklop razstavljenih del predstavljajo grafični listi. Med razstavljene grafike, odtisnjene na visok ali globok način tiska bi lahko, po mnenju selektorja, uvrstili tudi kopijo geografske karte, ki je z dodatno likovno intervencijo dobila povsem nov pomen. Raznolikost ostalih razstavljenih grafičnih listov, odtisnjenih v črni in ponekod dodani rdeči grafični barvi, tako po velikosti formata kot po likovni poetiki lepo kontrastira razstavljenim slikam, ki zapolnjujejo večji del razstavnega prostora.

„Slikarska dela, v glavnem v tehniki akrila na platnu naslikana s klasičnimi slikarskimi postopki, v večji meri temeljijo na enostavnem berljivem motivnem izhodišču, v katerega je inkorporiran tipografski znak, beseda ali zapis. Prepletenost naslikanih tipografskih znakov in slikarsko definiranega slikovnega polja učinkuje pri različni avtorjih dokaj različno: od liričnega, sanjskega do geometrijsko trdega, a v glavnem vedno skladno s sporočilom. Tipografski znaki, ki so raznoliki v svoji pojavnosti; zapisani v prefinjeni kaligrafiji s naglašenim dekorativizmom ali pa v geometrijski ortodoksnosti in natančnosti in drugič spet kot aluzija na črkoslikarsko spretnost, so raznoliki tudi v izbrani barvi, ki v glavnem dobro harmonira kot celota z ostalim slikovnim poljem. Ponekod se da zaslutiti, da so slike še vedno nekakšen organski del osebnega opusa posameznega avtorja, spet drugje pa čutimo avtorjev izlet v novo področje likovnega raziskovanja in oblikovanja. Ta raznolikost, ki je značilna za tovrstne likovne manifestacije in daje razstavi svojstven pečat, je seveda osebno pogojena in predstavlja posameznega avtorja, ki je na svoj, individualen način uspel kreativno osmisliti in materializirati svojo likovno zamisel“, meni selektor Duh, ki dodaja, da med razstavljenimi deli najdemo tudi likovna dela, kjer se črka ali beseda pojavi le kot obrobje, kot naključje ali pa le kot signatura avtorja. Velja razmislek o upravičenosti njihovega izbora. Ta likovna dela so v kontrastu z likovnimi deli, kjer je tipografski znak edini ali pa dominantni nosilec vizualnega sporočila, niso pa v nasprotju z razpisnimi pogoji, saj prav tako predstavljajo prepoznaven element pri oblikovanju likovnega dela vendar na minimalističen, mogoče celo intimen osebni način.

Razstavljena likovna dela kažejo na kakovostno rast likovne produkcije v regiji. Vsem likovnim ustvarjalcem, katerih likovna dela so predstavljena na razstavi, ter organizatorjem dogodka, je čestital tudi Milan Nekrep, ki je spregovoril v imenu občine Gornja Radgona. Na razstavi, katere otvoritev so popestrili mladi glasbeniki iz ZGŠ Maestro iz Gornje Radgone ter domača pisateljica in pesnica Marija Šedivy, se s svojimi deli predstavljajo: Olga Antič (Križevci pri Ljutomeru), Zlatica Becci (Turjanci), Saša Bezjak, Vidka Borko, Matjaž Geder (vsi Gornja Radgona), Marija Heric (Križevci pri Ljutomeru), Franc Jaušovec – Fric (Sv. Jurij ob Ščavnici), Robert Kosmač (Trnovska vas), Albina Kragelj (Radenci), Danila Krpič (Černelavci), Majda Kuhar (Puconci), Marija Magdič (Hotiza), Filip Matko Ficko, Tatjana Mijatović (oba Radenci), Marija Ratnik (Tišina), Tamara Rimele (Trnovska vas), Irena Skotnik (Sv. Jurij ob Ščavnici), Dana Štrucelj (Gornja Radgona), Elizabeta Tibaut (Hotiza), in Lojze Veberič (Murska Sobota).

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kultura Kar 23 avtorjev predstavlja "Tekst v podobi"