Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kar 23 avtorjev predstavlja "Tekst v podobi"

 

V Gornji Radgoni odprta tematska razstava bo na ogled do konca novembra

Tekst v podobiV navzočnosti številnih avtorjev ter drugih obiskovalcev, je vodja Območne izpostave Javnega sklada kulturnih dejavnosti Gornja Radgona, Simona Pirc Katalinič, v galeriji Doma kulture Gornja Radgona, odprla regijsko tematsko likovno razstavo „Tekst v podobi“.

Projekt v okviru Mednarodnega festivala mlade literature Urška, sodi v program EPK (Evropske prestolnice kulture) 2012. Vsakoletni likovni natečaji imajo namen zbrati in prikazati kakovostne rezultate ljubiteljske in tudi profesionalne likovne ustvarjalnosti, kar na daljši rok pomeni tudi kakovostno rast likovne produkcije v okolju. To je organizatorju JSKD OI Gornja Radgona tudi uspelo, saj je večji del sodelujočih avtorjev s svojimi likovnimi deli presegel prag pričakovanj. Likovni ustvarjalci so se odzvali na temo Tekst v podobi, kjer naj bi imela črka ali besedilo določujoč pomen. Upodobitev črkovnega znaka ali dela besedila v kontekstu širše zastavljene likovne ideje se lahko na eni strani naslanja na odmeve letrizma, ki ga je v bujnem obdobju predvojnih avantgard zasnoval Isidore Isou in je s pesništva prešel v slikarstvo, ali pa likovnino predstavlja le črka, kot samostojni tipografski znak z lastno likovno vrednostjo. Tema likovnih ustvarjalcev nikakor ne omejuje, temveč jih spodbuja k razmisleku o ustaljenih shemah likovnega oblikovanja, o preskoku mej mimetičnega v reinterpretiranje siceršnjih ustvarjalnih postopkov, v oblikovanje novega z ohranjanjem osebnega.

Na letošnji razpis za tematsko regijsko likovno razstavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti s temo »Tekst v podobi: črka, beseda, tekst kot element likovnega dela« se je na področju Pomurja odzvalo 28 likovnih ustvarjalcev z 47 likovnimi deli. Regijski selektor razstave, ki bo na ogled do konca novembra, doc. dr. Matjaž Duh, profesor na Oddelku za likovno umetnost ter prodekan za znanstveno raziskovalno in podiplomsko dejavnost na Pedagoški fakulteti Maribor, pa je v izbor za razstavo uvrstil 23 avtorjev s 25 likovnimi deli. Med razstavljenimi deli so zastopana tri področja likovne umetnosti in sicer: slikarstvo, grafika in kiparstvo. Med slednjimi gre za tri plastike manjše velikosti, ki so glede izbire materiala in načina materializacije likovnega sporočila precej raznolike. Steklo, les in siporeks so preko ustvarjalnih postopkov likovnikov dobili novo vsebino. Izbrane oblike in materiali so kot posledica izvirno zastavljene likovne rešitve prevzeli vlogo likovnega sporočila. Naslednji sklop razstavljenih del predstavljajo grafični listi. Med razstavljene grafike, odtisnjene na visok ali globok način tiska bi lahko, po mnenju selektorja, uvrstili tudi kopijo geografske karte, ki je z dodatno likovno intervencijo dobila povsem nov pomen. Raznolikost ostalih razstavljenih grafičnih listov, odtisnjenih v črni in ponekod dodani rdeči grafični barvi, tako po velikosti formata kot po likovni poetiki lepo kontrastira razstavljenim slikam, ki zapolnjujejo večji del razstavnega prostora.

„Slikarska dela, v glavnem v tehniki akrila na platnu naslikana s klasičnimi slikarskimi postopki, v večji meri temeljijo na enostavnem berljivem motivnem izhodišču, v katerega je inkorporiran tipografski znak, beseda ali zapis. Prepletenost naslikanih tipografskih znakov in slikarsko definiranega slikovnega polja učinkuje pri različni avtorjih dokaj različno: od liričnega, sanjskega do geometrijsko trdega, a v glavnem vedno skladno s sporočilom. Tipografski znaki, ki so raznoliki v svoji pojavnosti; zapisani v prefinjeni kaligrafiji s naglašenim dekorativizmom ali pa v geometrijski ortodoksnosti in natančnosti in drugič spet kot aluzija na črkoslikarsko spretnost, so raznoliki tudi v izbrani barvi, ki v glavnem dobro harmonira kot celota z ostalim slikovnim poljem. Ponekod se da zaslutiti, da so slike še vedno nekakšen organski del osebnega opusa posameznega avtorja, spet drugje pa čutimo avtorjev izlet v novo področje likovnega raziskovanja in oblikovanja. Ta raznolikost, ki je značilna za tovrstne likovne manifestacije in daje razstavi svojstven pečat, je seveda osebno pogojena in predstavlja posameznega avtorja, ki je na svoj, individualen način uspel kreativno osmisliti in materializirati svojo likovno zamisel“, meni selektor Duh, ki dodaja, da med razstavljenimi deli najdemo tudi likovna dela, kjer se črka ali beseda pojavi le kot obrobje, kot naključje ali pa le kot signatura avtorja. Velja razmislek o upravičenosti njihovega izbora. Ta likovna dela so v kontrastu z likovnimi deli, kjer je tipografski znak edini ali pa dominantni nosilec vizualnega sporočila, niso pa v nasprotju z razpisnimi pogoji, saj prav tako predstavljajo prepoznaven element pri oblikovanju likovnega dela vendar na minimalističen, mogoče celo intimen osebni način.

Razstavljena likovna dela kažejo na kakovostno rast likovne produkcije v regiji. Vsem likovnim ustvarjalcem, katerih likovna dela so predstavljena na razstavi, ter organizatorjem dogodka, je čestital tudi Milan Nekrep, ki je spregovoril v imenu občine Gornja Radgona. Na razstavi, katere otvoritev so popestrili mladi glasbeniki iz ZGŠ Maestro iz Gornje Radgone ter domača pisateljica in pesnica Marija Šedivy, se s svojimi deli predstavljajo: Olga Antič (Križevci pri Ljutomeru), Zlatica Becci (Turjanci), Saša Bezjak, Vidka Borko, Matjaž Geder (vsi Gornja Radgona), Marija Heric (Križevci pri Ljutomeru), Franc Jaušovec – Fric (Sv. Jurij ob Ščavnici), Robert Kosmač (Trnovska vas), Albina Kragelj (Radenci), Danila Krpič (Černelavci), Majda Kuhar (Puconci), Marija Magdič (Hotiza), Filip Matko Ficko, Tatjana Mijatović (oba Radenci), Marija Ratnik (Tišina), Tamara Rimele (Trnovska vas), Irena Skotnik (Sv. Jurij ob Ščavnici), Dana Štrucelj (Gornja Radgona), Elizabeta Tibaut (Hotiza), in Lojze Veberič (Murska Sobota).

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kultura Kar 23 avtorjev predstavlja "Tekst v podobi"