Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Kar 23 avtorjev predstavlja "Tekst v podobi"

 

V Gornji Radgoni odprta tematska razstava bo na ogled do konca novembra

Tekst v podobiV navzočnosti številnih avtorjev ter drugih obiskovalcev, je vodja Območne izpostave Javnega sklada kulturnih dejavnosti Gornja Radgona, Simona Pirc Katalinič, v galeriji Doma kulture Gornja Radgona, odprla regijsko tematsko likovno razstavo „Tekst v podobi“.

Projekt v okviru Mednarodnega festivala mlade literature Urška, sodi v program EPK (Evropske prestolnice kulture) 2012. Vsakoletni likovni natečaji imajo namen zbrati in prikazati kakovostne rezultate ljubiteljske in tudi profesionalne likovne ustvarjalnosti, kar na daljši rok pomeni tudi kakovostno rast likovne produkcije v okolju. To je organizatorju JSKD OI Gornja Radgona tudi uspelo, saj je večji del sodelujočih avtorjev s svojimi likovnimi deli presegel prag pričakovanj. Likovni ustvarjalci so se odzvali na temo Tekst v podobi, kjer naj bi imela črka ali besedilo določujoč pomen. Upodobitev črkovnega znaka ali dela besedila v kontekstu širše zastavljene likovne ideje se lahko na eni strani naslanja na odmeve letrizma, ki ga je v bujnem obdobju predvojnih avantgard zasnoval Isidore Isou in je s pesništva prešel v slikarstvo, ali pa likovnino predstavlja le črka, kot samostojni tipografski znak z lastno likovno vrednostjo. Tema likovnih ustvarjalcev nikakor ne omejuje, temveč jih spodbuja k razmisleku o ustaljenih shemah likovnega oblikovanja, o preskoku mej mimetičnega v reinterpretiranje siceršnjih ustvarjalnih postopkov, v oblikovanje novega z ohranjanjem osebnega.

Na letošnji razpis za tematsko regijsko likovno razstavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti s temo »Tekst v podobi: črka, beseda, tekst kot element likovnega dela« se je na področju Pomurja odzvalo 28 likovnih ustvarjalcev z 47 likovnimi deli. Regijski selektor razstave, ki bo na ogled do konca novembra, doc. dr. Matjaž Duh, profesor na Oddelku za likovno umetnost ter prodekan za znanstveno raziskovalno in podiplomsko dejavnost na Pedagoški fakulteti Maribor, pa je v izbor za razstavo uvrstil 23 avtorjev s 25 likovnimi deli. Med razstavljenimi deli so zastopana tri področja likovne umetnosti in sicer: slikarstvo, grafika in kiparstvo. Med slednjimi gre za tri plastike manjše velikosti, ki so glede izbire materiala in načina materializacije likovnega sporočila precej raznolike. Steklo, les in siporeks so preko ustvarjalnih postopkov likovnikov dobili novo vsebino. Izbrane oblike in materiali so kot posledica izvirno zastavljene likovne rešitve prevzeli vlogo likovnega sporočila. Naslednji sklop razstavljenih del predstavljajo grafični listi. Med razstavljene grafike, odtisnjene na visok ali globok način tiska bi lahko, po mnenju selektorja, uvrstili tudi kopijo geografske karte, ki je z dodatno likovno intervencijo dobila povsem nov pomen. Raznolikost ostalih razstavljenih grafičnih listov, odtisnjenih v črni in ponekod dodani rdeči grafični barvi, tako po velikosti formata kot po likovni poetiki lepo kontrastira razstavljenim slikam, ki zapolnjujejo večji del razstavnega prostora.

„Slikarska dela, v glavnem v tehniki akrila na platnu naslikana s klasičnimi slikarskimi postopki, v večji meri temeljijo na enostavnem berljivem motivnem izhodišču, v katerega je inkorporiran tipografski znak, beseda ali zapis. Prepletenost naslikanih tipografskih znakov in slikarsko definiranega slikovnega polja učinkuje pri različni avtorjih dokaj različno: od liričnega, sanjskega do geometrijsko trdega, a v glavnem vedno skladno s sporočilom. Tipografski znaki, ki so raznoliki v svoji pojavnosti; zapisani v prefinjeni kaligrafiji s naglašenim dekorativizmom ali pa v geometrijski ortodoksnosti in natančnosti in drugič spet kot aluzija na črkoslikarsko spretnost, so raznoliki tudi v izbrani barvi, ki v glavnem dobro harmonira kot celota z ostalim slikovnim poljem. Ponekod se da zaslutiti, da so slike še vedno nekakšen organski del osebnega opusa posameznega avtorja, spet drugje pa čutimo avtorjev izlet v novo področje likovnega raziskovanja in oblikovanja. Ta raznolikost, ki je značilna za tovrstne likovne manifestacije in daje razstavi svojstven pečat, je seveda osebno pogojena in predstavlja posameznega avtorja, ki je na svoj, individualen način uspel kreativno osmisliti in materializirati svojo likovno zamisel“, meni selektor Duh, ki dodaja, da med razstavljenimi deli najdemo tudi likovna dela, kjer se črka ali beseda pojavi le kot obrobje, kot naključje ali pa le kot signatura avtorja. Velja razmislek o upravičenosti njihovega izbora. Ta likovna dela so v kontrastu z likovnimi deli, kjer je tipografski znak edini ali pa dominantni nosilec vizualnega sporočila, niso pa v nasprotju z razpisnimi pogoji, saj prav tako predstavljajo prepoznaven element pri oblikovanju likovnega dela vendar na minimalističen, mogoče celo intimen osebni način.

Razstavljena likovna dela kažejo na kakovostno rast likovne produkcije v regiji. Vsem likovnim ustvarjalcem, katerih likovna dela so predstavljena na razstavi, ter organizatorjem dogodka, je čestital tudi Milan Nekrep, ki je spregovoril v imenu občine Gornja Radgona. Na razstavi, katere otvoritev so popestrili mladi glasbeniki iz ZGŠ Maestro iz Gornje Radgone ter domača pisateljica in pesnica Marija Šedivy, se s svojimi deli predstavljajo: Olga Antič (Križevci pri Ljutomeru), Zlatica Becci (Turjanci), Saša Bezjak, Vidka Borko, Matjaž Geder (vsi Gornja Radgona), Marija Heric (Križevci pri Ljutomeru), Franc Jaušovec – Fric (Sv. Jurij ob Ščavnici), Robert Kosmač (Trnovska vas), Albina Kragelj (Radenci), Danila Krpič (Černelavci), Majda Kuhar (Puconci), Marija Magdič (Hotiza), Filip Matko Ficko, Tatjana Mijatović (oba Radenci), Marija Ratnik (Tišina), Tamara Rimele (Trnovska vas), Irena Skotnik (Sv. Jurij ob Ščavnici), Dana Štrucelj (Gornja Radgona), Elizabeta Tibaut (Hotiza), in Lojze Veberič (Murska Sobota).

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kultura Kar 23 avtorjev predstavlja "Tekst v podobi"