Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Predstavitev filma SFINGA

 

Sfinga, najboljši film po izboru občinstva na 5. filmskem festivalu IMFFD v Ljubljani aprila 2011, je film številnih presežkov.

SfingaPostavljen je v čudovito okolje Triglavskega narodnega parka s simbolom slovenstva – Triglavom na čelu. Navdušenje številnih gledalcev, ki so si film ogledali v spomladanskem in poletnem času, nas je napeljalo k temu, da organizacijo projekcij nadaljujemo tudi v jesenskem in zimskem času.

V petek, 25. 11. 2011, vas ob 17.30 vabimo v Dom kulture Gornja Radgona, na projekcijo dokumentarno-igranega filma SFINGA, ki je bil letos aprila najboljši film po izboru občinstva na 5. filmskem festivalu IMFFD.

Vabimo vse ljubitelje gora in planinske kulture.

O FILMU: Kakor nam tekom filma postopoma razkriva kar stražar doline Vrata – Sfinga sama, je s stališča narodne zavesti Slovencem tukaj enega najpomembnejših pečatov nasploh vtisnil župnik Jakob Aljaž. leta 1895 je od oblasti spretno odkupil sam vrh Triglava in točno tam postavil simbolično zavetišče. V znameniti triglavski severni steni pa se je naslednjih 40 let odvijala čisto posebna borba – med domačimi in nemškimi plezalci. To mednacionalno rivalstvo v težavnem obdobju slovenske zgodovine je zaključila šele 2. svetovna vojna. Piko na i je slovenskemu ponosu takoj po njej dodal legendarni jeseniški plezalec Joža Čop. Po padcu nacizma je tudi simbolično pokazal, da je Slovenec v svoji Steni sam svoj gospodar.

A zgodovina Triglava beleži več osupljivih zgodb in ena znamenitejših se plete prav okoli Sfinge, najbolj strahospoštovanega in nedostopnega dela triglavske stene. V njenem t. i. Obrazu se pripoved filma nadaljuje. Le najbolj predanim je dovoljeno plezati tam. Postopoma spoznavamo, koliko časa, volje in moči je bilo potrebno vložiti, da je Sfinga končno pustila razrešiti svojo uganko in kdo vse so bili njeni junaki, ki so premikali meje mogočega.

RECENZIJE FILMA

Sfinga se konča z najbolj spektakularnim, če ne že kar najbolj hipnotičnim prizorom v zgodovini slovenskega filma … Ojdip v Sfingi ne oslepi, ampak dobi še tretje oko. In Triglav ne bo nikoli več to, kar je bil.

Marcel Štefančič, Jr., Mladina – julij 2011

Vizualno spektakularen in s simboliko naphan prikaz dveh zgodovinskih podvigov pri nas. Epsko in emocionalno!

Pred-Premiera, revija o filmu – junij 2011

Sfinga je tako izjemno zapakiran in realiziran projekt, od izredno zahtevnega snemanja v stenah, prek glasbe Siddharte, do vnovičnega ponatisa knjige Anteja Mahkote o njej, da je šokantno, da denarja sploh ni dobil na Filmskem skladu. Sfinga je prvovrsten dokaz predanosti življenju, delu in filmu, film, ki bo ob kakih obletnicah svojega nastanka, za razliko od večine slovenskih filmov posnetih po letu 1991, gotovo doživljal vnovične projekcije. Sfinga je najbolj pravilen odgovor na uganko slovenskega filma.

Samo Rugelj – junij 2011

Neverjetna kamera s čudovitimi in vrtoglavico zbujajočimi posnetki iz stene in vrha Triglava.

Igor Hrab, Vikend magazin – junij 2011

Sfinga na najboljši možen način predstavlja alpinizem tak, kot ga poznamo iz pionirskih časov in tak, kot si ga v veliki večini želimo tudi v prihodnje. Ob plezanju in razvoju tehnike ter opreme povezuje medgeneracijsko znanje, izkušnje, hotenje in tovarištvo, ki lahko nastane samo v gorah. To, da v modernem svetu »brez vrednot« izhaja iz mitološkega sveta, je anahronizem, ki nas spominja, da brez korenin nismo nič.

Borut Peršolja, podpredsed. PZS – april 2011

Presenetljiva domača igrano-dokumentarna novost Sfinga razkriva težavna osvajanja sfingaste skrivnosti v triglavski severni steni. Zelo je treba pohvaliti skrajno vratolomno vizualno podobo tega filma. Samosvoj je že ritmično dinamičen uvodni posnetek, ki kot da prikazuje potovanje skozi notranjost utripajoče žile, toda ne človeške, ampak sfingine. Sledijo čudoviti posnetki med poletom nad tamkajšnjo naravo, kmalu pa se začnejo kazati najbolj svojstvene filmske razsežnosti, začenši s tem da Sfinga oživi, predvsem pa v vse intenzivnejšem prepletanju pripovedi iz let 1966 in 1995.

Uroš Smasek, Večer – april 2011

Med alpinističnimi filmi je Sfinga s svojo idejo o prepletu dveh igranih zgodb, ki se na koncu združita v eno, gotovo sveža popestritev, ki gledalcu na humoren način prikaže tisto, kar še posebej nealpinistom ni nikoli jasno: kako gore alpiniste z nedostopnostjo mamijo v svoje stene in jim postrežejo z nepopisnim zadovoljstvom, ko jih osvojijo. Ali kot v filmu zapoje pokojna žena Anteja Mahkote, prvega osvajalca Sfinginega Obraza, Marjana Deržaj: "Ostane pest spoznanj in prgišče sanj, spominov sto za stare dni … (Poletna noč)"

Siol.net – april 2011

Za razliko od svetovnega alpinizma je slovenskega dolga leta krasil skupen in povezovalni duh. Ta je premagal pomanjkanje tehničnih pripomočkov in opreme. Tako je bilo tudi s Sfingo. Zmagala je pregovorna vztrajnost, iznajdljivost, ljubezen do gora in srčnost. Vse to je scenarij odlično uporabil v eni od obeh vzporednih zgodb (1966–1995), tako da je film ne le zgodovinski prikaz vzpona, ampak dobiva tudi človeški obraz.

Neva Mužič, Ekran – maj 2011

VEČ O FILMU: www.sfinga.net

NAPOVEDNIK: http://vimeo.com/sfinga in http://www.youtube.com/user/SFINGAfilm

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kultura Predstavitev filma SFINGA