Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Predstavitev filma SFINGA

 

Sfinga, najboljši film po izboru občinstva na 5. filmskem festivalu IMFFD v Ljubljani aprila 2011, je film številnih presežkov.

SfingaPostavljen je v čudovito okolje Triglavskega narodnega parka s simbolom slovenstva – Triglavom na čelu. Navdušenje številnih gledalcev, ki so si film ogledali v spomladanskem in poletnem času, nas je napeljalo k temu, da organizacijo projekcij nadaljujemo tudi v jesenskem in zimskem času.

V petek, 25. 11. 2011, vas ob 17.30 vabimo v Dom kulture Gornja Radgona, na projekcijo dokumentarno-igranega filma SFINGA, ki je bil letos aprila najboljši film po izboru občinstva na 5. filmskem festivalu IMFFD.

Vabimo vse ljubitelje gora in planinske kulture.

O FILMU: Kakor nam tekom filma postopoma razkriva kar stražar doline Vrata – Sfinga sama, je s stališča narodne zavesti Slovencem tukaj enega najpomembnejših pečatov nasploh vtisnil župnik Jakob Aljaž. leta 1895 je od oblasti spretno odkupil sam vrh Triglava in točno tam postavil simbolično zavetišče. V znameniti triglavski severni steni pa se je naslednjih 40 let odvijala čisto posebna borba – med domačimi in nemškimi plezalci. To mednacionalno rivalstvo v težavnem obdobju slovenske zgodovine je zaključila šele 2. svetovna vojna. Piko na i je slovenskemu ponosu takoj po njej dodal legendarni jeseniški plezalec Joža Čop. Po padcu nacizma je tudi simbolično pokazal, da je Slovenec v svoji Steni sam svoj gospodar.

A zgodovina Triglava beleži več osupljivih zgodb in ena znamenitejših se plete prav okoli Sfinge, najbolj strahospoštovanega in nedostopnega dela triglavske stene. V njenem t. i. Obrazu se pripoved filma nadaljuje. Le najbolj predanim je dovoljeno plezati tam. Postopoma spoznavamo, koliko časa, volje in moči je bilo potrebno vložiti, da je Sfinga končno pustila razrešiti svojo uganko in kdo vse so bili njeni junaki, ki so premikali meje mogočega.

RECENZIJE FILMA

Sfinga se konča z najbolj spektakularnim, če ne že kar najbolj hipnotičnim prizorom v zgodovini slovenskega filma … Ojdip v Sfingi ne oslepi, ampak dobi še tretje oko. In Triglav ne bo nikoli več to, kar je bil.

Marcel Štefančič, Jr., Mladina – julij 2011

Vizualno spektakularen in s simboliko naphan prikaz dveh zgodovinskih podvigov pri nas. Epsko in emocionalno!

Pred-Premiera, revija o filmu – junij 2011

Sfinga je tako izjemno zapakiran in realiziran projekt, od izredno zahtevnega snemanja v stenah, prek glasbe Siddharte, do vnovičnega ponatisa knjige Anteja Mahkote o njej, da je šokantno, da denarja sploh ni dobil na Filmskem skladu. Sfinga je prvovrsten dokaz predanosti življenju, delu in filmu, film, ki bo ob kakih obletnicah svojega nastanka, za razliko od večine slovenskih filmov posnetih po letu 1991, gotovo doživljal vnovične projekcije. Sfinga je najbolj pravilen odgovor na uganko slovenskega filma.

Samo Rugelj – junij 2011

Neverjetna kamera s čudovitimi in vrtoglavico zbujajočimi posnetki iz stene in vrha Triglava.

Igor Hrab, Vikend magazin – junij 2011

Sfinga na najboljši možen način predstavlja alpinizem tak, kot ga poznamo iz pionirskih časov in tak, kot si ga v veliki večini želimo tudi v prihodnje. Ob plezanju in razvoju tehnike ter opreme povezuje medgeneracijsko znanje, izkušnje, hotenje in tovarištvo, ki lahko nastane samo v gorah. To, da v modernem svetu »brez vrednot« izhaja iz mitološkega sveta, je anahronizem, ki nas spominja, da brez korenin nismo nič.

Borut Peršolja, podpredsed. PZS – april 2011

Presenetljiva domača igrano-dokumentarna novost Sfinga razkriva težavna osvajanja sfingaste skrivnosti v triglavski severni steni. Zelo je treba pohvaliti skrajno vratolomno vizualno podobo tega filma. Samosvoj je že ritmično dinamičen uvodni posnetek, ki kot da prikazuje potovanje skozi notranjost utripajoče žile, toda ne človeške, ampak sfingine. Sledijo čudoviti posnetki med poletom nad tamkajšnjo naravo, kmalu pa se začnejo kazati najbolj svojstvene filmske razsežnosti, začenši s tem da Sfinga oživi, predvsem pa v vse intenzivnejšem prepletanju pripovedi iz let 1966 in 1995.

Uroš Smasek, Večer – april 2011

Med alpinističnimi filmi je Sfinga s svojo idejo o prepletu dveh igranih zgodb, ki se na koncu združita v eno, gotovo sveža popestritev, ki gledalcu na humoren način prikaže tisto, kar še posebej nealpinistom ni nikoli jasno: kako gore alpiniste z nedostopnostjo mamijo v svoje stene in jim postrežejo z nepopisnim zadovoljstvom, ko jih osvojijo. Ali kot v filmu zapoje pokojna žena Anteja Mahkote, prvega osvajalca Sfinginega Obraza, Marjana Deržaj: "Ostane pest spoznanj in prgišče sanj, spominov sto za stare dni … (Poletna noč)"

Siol.net – april 2011

Za razliko od svetovnega alpinizma je slovenskega dolga leta krasil skupen in povezovalni duh. Ta je premagal pomanjkanje tehničnih pripomočkov in opreme. Tako je bilo tudi s Sfingo. Zmagala je pregovorna vztrajnost, iznajdljivost, ljubezen do gora in srčnost. Vse to je scenarij odlično uporabil v eni od obeh vzporednih zgodb (1966–1995), tako da je film ne le zgodovinski prikaz vzpona, ampak dobiva tudi človeški obraz.

Neva Mužič, Ekran – maj 2011

VEČ O FILMU: www.sfinga.net

NAPOVEDNIK: http://vimeo.com/sfinga in http://www.youtube.com/user/SFINGAfilm

Tukaj si lahko ogledate slike.

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kultura Predstavitev filma SFINGA