V tem prvem tromesečju letošnjega leta, se po gasilskih domovih izvajajo redni letni občni zbori Prostovoljnih gasilskih društev, kjer se pregleda minulo delo ter se obenem snujejo novi načrti in cilji za tekoče aktivno leto. Ob tej priložnosti se tudi podeljujejo najrazličnejše zahvale, priznanja, odlikovanja, povišanja, obletnice ter nazivi. Tudi na občnem zboru Prostovoljnega društva Orehovci so ob koncu podelili pisano paleto priznanj in zahval. Med njimi pa je najbolj izstopala listina za naziv »častni poveljnik«, ki jo je prejel starosta PGD Orehovci Franc Domajnko.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer se vedno nekaj dogaja, so se pred kratkim stanovalci tri dni zapored veselili in plesali. Med drugim so pripravili tudi tradicionalno druženje z Valentinovim srčkovim plesom. Že pred začetkom plesa so zaposleni izdelali verižice s srčki, ki so jih razdelili stanovalcem in tako poskrbeli za pravo vzdušje ob tem prazniku. Zato se je že ob zbiranju navzočih v avli opazilo prijetno vzdušje ob pričakovanju ponovnega druženja.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer praznujejo prvih deset let obstoja in delovanja, pogosto poskrbijo, da so praznični dnevi nepozabni. In tako je bilo v letošnjem februarju, ko je najprej bil kulturni dan, nato pust, pa Valentinovo... Ob letošnjem pustu so tako organizirali pravo »mini pustno rajanje« na katerem so sodelovale vse generacije. Dom so namreč na dan pustovanja obiskali najprej otroci iz sosednjega Vrtca Manka Golarja, ki so stanovalcem pripravili mimohod v pustnih maskah. Na obraze prisotnih v avli so pričarali široke nasmehe in dobra volja se je nenadoma razlila kar po celem DSO. Otroci in prijazne vzgojiteljice, ki so bile tudi lepo našemljene, so se razveselili ocvrtih »mišk« in soka, saj jih je direktor DSO-GR d.o.o., mag. Marjan Žula, povabil na druženje po uspešnem mimohodu in se hkrati zahvalil za »obisk maškar«.
Na območju Slovenske Bistrice je Pohodniška sekcija ŠD Elektro Maribor pripravila 4. Nejčev spominski pohod, s katerim so udeleženci počastili spomin na mladega sodelavca-električarja, Nejca Mesariča. Kot je znano je pred štirimi leti, v pričetku februarja, Slovenijo zajela izjemna naravna ujma. Pri odpravljanju posledic, ki jih je povzročil žled, in pri ponovnem vzpostavljanju oskrbe prebivalstva z električno energijo, je življenje tragično izgubil mlad fant Nejc Mesarič. V spomin nanj in na njegov pogum je letos tako organiziran že četrti pohod in spominska slovesnost, ki so se je, že tradicionalno, udeležili tudi predstavniki Hrvaškega elektrogospodarstva (Hrvatske elektroprivrede), ki so pred leti z odlično usposobljenimi ekipami priskočili na pomoč slovenskim elektromonterjem pri odpravljanju zahtevnih posledic vremenske ujme.Predstavitev filma SFINGA
Sfinga, najboljši film po izboru občinstva na 5. filmskem festivalu IMFFD v Ljubljani aprila 2011, je film številnih presežkov.
Postavljen je v čudovito okolje Triglavskega narodnega parka s simbolom slovenstva – Triglavom na čelu. Navdušenje številnih gledalcev, ki so si film ogledali v spomladanskem in poletnem času, nas je napeljalo k temu, da organizacijo projekcij nadaljujemo tudi v jesenskem in zimskem času.
V petek, 25. 11. 2011, vas ob 17.30 vabimo v Dom kulture Gornja Radgona, na projekcijo dokumentarno-igranega filma SFINGA, ki je bil letos aprila najboljši film po izboru občinstva na 5. filmskem festivalu IMFFD.
Vabimo vse ljubitelje gora in planinske kulture.
O FILMU: Kakor nam tekom filma postopoma razkriva kar stražar doline Vrata – Sfinga sama, je s stališča narodne zavesti Slovencem tukaj enega najpomembnejših pečatov nasploh vtisnil župnik Jakob Aljaž. leta 1895 je od oblasti spretno odkupil sam vrh Triglava in točno tam postavil simbolično zavetišče. V znameniti triglavski severni steni pa se je naslednjih 40 let odvijala čisto posebna borba – med domačimi in nemškimi plezalci. To mednacionalno rivalstvo v težavnem obdobju slovenske zgodovine je zaključila šele 2. svetovna vojna. Piko na i je slovenskemu ponosu takoj po njej dodal legendarni jeseniški plezalec Joža Čop. Po padcu nacizma je tudi simbolično pokazal, da je Slovenec v svoji Steni sam svoj gospodar.
A zgodovina Triglava beleži več osupljivih zgodb in ena znamenitejših se plete prav okoli Sfinge, najbolj strahospoštovanega in nedostopnega dela triglavske stene. V njenem t. i. Obrazu se pripoved filma nadaljuje. Le najbolj predanim je dovoljeno plezati tam. Postopoma spoznavamo, koliko časa, volje in moči je bilo potrebno vložiti, da je Sfinga končno pustila razrešiti svojo uganko in kdo vse so bili njeni junaki, ki so premikali meje mogočega.
RECENZIJE FILMA
Sfinga se konča z najbolj spektakularnim, če ne že kar najbolj hipnotičnim prizorom v zgodovini slovenskega filma … Ojdip v Sfingi ne oslepi, ampak dobi še tretje oko. In Triglav ne bo nikoli več to, kar je bil.
Marcel Štefančič, Jr., Mladina – julij 2011
Vizualno spektakularen in s simboliko naphan prikaz dveh zgodovinskih podvigov pri nas. Epsko in emocionalno!
Pred-Premiera, revija o filmu – junij 2011
Sfinga je tako izjemno zapakiran in realiziran projekt, od izredno zahtevnega snemanja v stenah, prek glasbe Siddharte, do vnovičnega ponatisa knjige Anteja Mahkote o njej, da je šokantno, da denarja sploh ni dobil na Filmskem skladu. Sfinga je prvovrsten dokaz predanosti življenju, delu in filmu, film, ki bo ob kakih obletnicah svojega nastanka, za razliko od večine slovenskih filmov posnetih po letu 1991, gotovo doživljal vnovične projekcije. Sfinga je najbolj pravilen odgovor na uganko slovenskega filma.
Samo Rugelj – junij 2011
Neverjetna kamera s čudovitimi in vrtoglavico zbujajočimi posnetki iz stene in vrha Triglava.
Igor Hrab, Vikend magazin – junij 2011
Sfinga na najboljši možen način predstavlja alpinizem tak, kot ga poznamo iz pionirskih časov in tak, kot si ga v veliki večini želimo tudi v prihodnje. Ob plezanju in razvoju tehnike ter opreme povezuje medgeneracijsko znanje, izkušnje, hotenje in tovarištvo, ki lahko nastane samo v gorah. To, da v modernem svetu »brez vrednot« izhaja iz mitološkega sveta, je anahronizem, ki nas spominja, da brez korenin nismo nič.
Borut Peršolja, podpredsed. PZS – april 2011
Presenetljiva domača igrano-dokumentarna novost Sfinga razkriva težavna osvajanja sfingaste skrivnosti v triglavski severni steni. Zelo je treba pohvaliti skrajno vratolomno vizualno podobo tega filma. Samosvoj je že ritmično dinamičen uvodni posnetek, ki kot da prikazuje potovanje skozi notranjost utripajoče žile, toda ne človeške, ampak sfingine. Sledijo čudoviti posnetki med poletom nad tamkajšnjo naravo, kmalu pa se začnejo kazati najbolj svojstvene filmske razsežnosti, začenši s tem da Sfinga oživi, predvsem pa v vse intenzivnejšem prepletanju pripovedi iz let 1966 in 1995.
Uroš Smasek, Večer – april 2011
Med alpinističnimi filmi je Sfinga s svojo idejo o prepletu dveh igranih zgodb, ki se na koncu združita v eno, gotovo sveža popestritev, ki gledalcu na humoren način prikaže tisto, kar še posebej nealpinistom ni nikoli jasno: kako gore alpiniste z nedostopnostjo mamijo v svoje stene in jim postrežejo z nepopisnim zadovoljstvom, ko jih osvojijo. Ali kot v filmu zapoje pokojna žena Anteja Mahkote, prvega osvajalca Sfinginega Obraza, Marjana Deržaj: "Ostane pest spoznanj in prgišče sanj, spominov sto za stare dni … (Poletna noč)"
Siol.net – april 2011
Za razliko od svetovnega alpinizma je slovenskega dolga leta krasil skupen in povezovalni duh. Ta je premagal pomanjkanje tehničnih pripomočkov in opreme. Tako je bilo tudi s Sfingo. Zmagala je pregovorna vztrajnost, iznajdljivost, ljubezen do gora in srčnost. Vse to je scenarij odlično uporabil v eni od obeh vzporednih zgodb (1966–1995), tako da je film ne le zgodovinski prikaz vzpona, ampak dobiva tudi človeški obraz.
Neva Mužič, Ekran – maj 2011
VEČ O FILMU: www.sfinga.net
NAPOVEDNIK: http://vimeo.com/sfinga in http://www.youtube.com/user/SFINGAfilm
Tukaj si lahko ogledate slike.
{jgototop}{/jgototop}
