Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Baletni odelek GŠGR na ogledu predstave

 

Baletni oddelek GŠGR na ogledu predstave Don Kihot v SNG Maribor

Don KihotMesec november je bil za učenke in učence baleta Glasbene šole Gornja Radgona poln lepih doživetij ob spoznavanju odrskih umetnosti.

Ogledali so si namreč baletno predstavo Don Kihot, ki je letos po dolgem času spet na repertoarju Slovenskega narodnega gledališča Maribor. GŠGR vsako leto omogoči učencem in učenkam baleta ogled vsaj ene izmed baletnih predstav SNG Maribor, predvsem zato, da jim približa umetnost, ki se je učijo v glasbeni šoli, da jo lahko doživijo in začutijo ob ogledu predstave. Don Kihot velja za enega od zahtevnejših baletov, saj združuje elemente dramske komike, tragedije in ironije z virtuozno in tehnično zahtevno koreografijo. Za baletni oddelek GŠGR je bila to neprecenljiva izkušnja, ob koncu predstave pa so bili občutki učencev različni. Sami pravijo:

 »Balet Don Kihot govori o ljubezni med Bazilom in Kitri, kateri pa nasprotuje Kitrin oče. Kljub vsemu je konec srečen. Njuna zgodba me je ganila, najbolj pa mi je bil všeč njun poročni ples v tretjem dejanju.« (Martina Kolbl)

»Izmed vseh baletnih predstav, ki sem si jih do sedaj že ogledala, mi je Don Kihot najbolj všeč, ker vsebuje veliko španskih in ciganskih plesov. Med vsemi plesalci je izstopala Kitri, ki je odplesala zelo lahkotno.« (Rahela Šalamun)

»Nekaj posebnega je bila vloga Sanča Panse, saj je bil zabaven in me je precej nasmejal.«(Urška Maruško)

»Predstava mi je bila zelo všeč, saj je bila zabavna. Plesalci so plesali zelo doživeto in čustveno. Scena in kostumi so bili izvirni, koreografije zelo zahtevne in plesalci izvrstni.« (Katarina Farkaš)

»Najlepše sta odplesali Kitrini prijateljici, saj sta bili tako usklajeni in elegantni.«(Nika Jelenc)

»Pri baletu Don Kihot so mi bili najbolj všeč kostumi, glasba, ples, v spomin pa se mi je najbolj vtisnil tisti del, ko so vsi plesalci na odru. Poleg tega pa sem uživala ob druženju s svojimi prijateljicami.« (Jerneja Lipič)

»Najlepše mi je bili prvo dejanje, saj je bilo tako pisano, polno barv in živahnega plesa.«(Maja Vrečič Tivadar)

»Zelo sem se nasmejala, ko je Kitrin oče lovil Sanča Panso po gostilni.«(Špela Žitek)

»Predstava nama je bila zelo všeč, saj je bila včasih smešna in zanimiva. Najlepše je odplesala Kitri, saj je zavrtela več piruet.« (Julija Stajnko in Šana Dolamič)

»Bilo mi je všeč, kako so plesalke izvajale zahtevne baletne korake in pri tem stegovale stopala v svojih prelepih baletnih copatih.« (Kaja Čeh)

»Všeč mi je bilo, da sem se veliko novega naučila, in da sem se lahko družila s prijateljicami.«(Nina Klement)

»Najbolj mi je bilo všeč tretje dejanje, kjer Basil z zvijačo doseže, da se lahko poroči s Kitri.«(Tjaša Gaševič)

»Koreografija in plesalci so bili odlični. Najljubše mi je drugo dejanje, kjer baletke nastopijo v bleščečih oblekah. Všeč mi je, da se lahko družimo, zabavamo na avtobusu in hkrati vidimo trud in umetnost baletnih plesalcev.«(Nina Rajh)

»V živo smo videli profesionalne baletne plesalce, ki so nas zelo presenetili. S prijateljicami smo se tudi nasmejale. Občudovale smo lepe kostume in lahkotne gibe. Vsaka izmed nas se je videla v vlogi baletke na odru.« (Veronika Poštrak)

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kultura Baletni odelek GŠGR na ogledu predstave