Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Baletni odelek GŠGR na ogledu predstave

 

Baletni oddelek GŠGR na ogledu predstave Don Kihot v SNG Maribor

Don KihotMesec november je bil za učenke in učence baleta Glasbene šole Gornja Radgona poln lepih doživetij ob spoznavanju odrskih umetnosti.

Ogledali so si namreč baletno predstavo Don Kihot, ki je letos po dolgem času spet na repertoarju Slovenskega narodnega gledališča Maribor. GŠGR vsako leto omogoči učencem in učenkam baleta ogled vsaj ene izmed baletnih predstav SNG Maribor, predvsem zato, da jim približa umetnost, ki se je učijo v glasbeni šoli, da jo lahko doživijo in začutijo ob ogledu predstave. Don Kihot velja za enega od zahtevnejših baletov, saj združuje elemente dramske komike, tragedije in ironije z virtuozno in tehnično zahtevno koreografijo. Za baletni oddelek GŠGR je bila to neprecenljiva izkušnja, ob koncu predstave pa so bili občutki učencev različni. Sami pravijo:

 »Balet Don Kihot govori o ljubezni med Bazilom in Kitri, kateri pa nasprotuje Kitrin oče. Kljub vsemu je konec srečen. Njuna zgodba me je ganila, najbolj pa mi je bil všeč njun poročni ples v tretjem dejanju.« (Martina Kolbl)

»Izmed vseh baletnih predstav, ki sem si jih do sedaj že ogledala, mi je Don Kihot najbolj všeč, ker vsebuje veliko španskih in ciganskih plesov. Med vsemi plesalci je izstopala Kitri, ki je odplesala zelo lahkotno.« (Rahela Šalamun)

»Nekaj posebnega je bila vloga Sanča Panse, saj je bil zabaven in me je precej nasmejal.«(Urška Maruško)

»Predstava mi je bila zelo všeč, saj je bila zabavna. Plesalci so plesali zelo doživeto in čustveno. Scena in kostumi so bili izvirni, koreografije zelo zahtevne in plesalci izvrstni.« (Katarina Farkaš)

»Najlepše sta odplesali Kitrini prijateljici, saj sta bili tako usklajeni in elegantni.«(Nika Jelenc)

»Pri baletu Don Kihot so mi bili najbolj všeč kostumi, glasba, ples, v spomin pa se mi je najbolj vtisnil tisti del, ko so vsi plesalci na odru. Poleg tega pa sem uživala ob druženju s svojimi prijateljicami.« (Jerneja Lipič)

»Najlepše mi je bili prvo dejanje, saj je bilo tako pisano, polno barv in živahnega plesa.«(Maja Vrečič Tivadar)

»Zelo sem se nasmejala, ko je Kitrin oče lovil Sanča Panso po gostilni.«(Špela Žitek)

»Predstava nama je bila zelo všeč, saj je bila včasih smešna in zanimiva. Najlepše je odplesala Kitri, saj je zavrtela več piruet.« (Julija Stajnko in Šana Dolamič)

»Bilo mi je všeč, kako so plesalke izvajale zahtevne baletne korake in pri tem stegovale stopala v svojih prelepih baletnih copatih.« (Kaja Čeh)

»Všeč mi je bilo, da sem se veliko novega naučila, in da sem se lahko družila s prijateljicami.«(Nina Klement)

»Najbolj mi je bilo všeč tretje dejanje, kjer Basil z zvijačo doseže, da se lahko poroči s Kitri.«(Tjaša Gaševič)

»Koreografija in plesalci so bili odlični. Najljubše mi je drugo dejanje, kjer baletke nastopijo v bleščečih oblekah. Všeč mi je, da se lahko družimo, zabavamo na avtobusu in hkrati vidimo trud in umetnost baletnih plesalcev.«(Nina Rajh)

»V živo smo videli profesionalne baletne plesalce, ki so nas zelo presenetili. S prijateljicami smo se tudi nasmejale. Občudovale smo lepe kostume in lahkotne gibe. Vsaka izmed nas se je videla v vlogi baletke na odru.« (Veronika Poštrak)

{jgototop}{/jgototop}

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Kultura Baletni odelek GŠGR na ogledu predstave